Medsosedski spori na meji zemljišča

Vikingov strokovnjak za vrt Manfred Putz je zaprisežen sodni izvedenec za sosedsko pravo v Avstriji in nam bo podal nekaj pametnih nasvetov.

Sosedsko pravo z vidika zapriseženega sodnega izvedenca

1. julija 2004 je začela veljati novela zakona o civilnem pravu, ki določa, da lahko lastnik zemljišča uporabi vse pravne možnosti, da prepreči osenčenje s strani dreves in grmičevja na sosedovem zemljišču.

Cilj zakona je zmanjšati trenja med sosedi
Ta novela uveljavlja pravico do svetlobe tako, da uzakonja obzirnost med sosedi. S tem želi zmanjšati trenja med njimi.

Do tovrstnih sporov prihaja zaradi vedno večje poseljenosti. Zemljišča postajajo vedno manjša, nekatere ograditve prinašajo nesprejemljive negativne posledice za sosede.

Pri tem je glavno vlogo odigralo javno pravobranilstvo. Zakonodajalec je bil načeloma pri tem vprašanju zelo zadržan, saj je bil zaskrbljen, da bi prišlo do dodatne zaostritve sporov med sosedi.
Novo pravo o mestnih četrtih se brez izjeme navezuje na drevesa in grmičevja. Še naprej se prizadeti sosed zaradi senčenja kot posledica sosedovih zgradb ne more sklicevati na civilnopravni zakon o mestnih četrtih. V tem primeru imajo prednost gradbeni predpisi posameznih držav.
V Avstriji je do sedaj veljalo načelo, da lahko zemljiški lastnik brez upoštevanja neke minimalne razdalje od soseda posadi drevesa in druge rastline, če to opravi na svojem zemljišču. V novem zakonu temu tudi niso oporekali.

Zakonodajalec je kot predkorak zakonski obravnavi dodal t. i. poravnalni svet, ki ima nalogo, da doseže zunajsodno poravnavo in s tem razbremeni sodišča. Ti poravnalni sveti so osnovani v kmetijski, notarski in odvetniški zbornici.


O zakonu in praktičnem izvajanju z vidika sodnega izvedenca za vrt:

364. člen avstrijskega občega državljanskega zakonika (ABGB):
1.) Nasploh pride do izvajanja lastninskega prava samo, če se pri tem ne poseže v pravice tretjih in če se hkrati ne presežejo zakonske omejitve iz zakona, sprejetega zaradi varstva splošnih interesov.  Predvsem morajo lastniki sosednjih zemljišč pri uveljavljanju svojih pravic upoštevati pravice drugega.

Lastnik zemljišča lahko sosedu prepove »dovajanje« negativnih učinkov voda, dima, toplote, vonja, hrupa, vibracij ali podobnega, ki prihajajo z njegove strani, če presegajo običajno mero lokalnih pogojev in s tem znatno vplivajo na običajno uporabo zemljišča. Neposredno odvajanje voda in drugih omenjenih zadev na sosedovo zemljišče brez pravne podlage je v vseh situacijah prepovedano.

Prav tako lahko lastnik zemljišča sosedu, ki mu s svojimi drevesi ali drugimi rastlinami zmanjšuje »svetlobo ali zrak«, prepove takšno zasaditev, če takšna zasaditev preseže  omejitve iz 2. odstavka tega zakona in onemogoča normalno uporabo zemljišča.

Zvezni in deželni zakoni o zaščiti dreves in drugih rastlin, predvsem gozdov, polj, zunanje podobe krajev, narave in dreves, ostanejo nespremenjeni.

Prvič v zgodovini je obzirnost do lastnikov zemljišč zakonsko določena. Ali je mogoče vnaprej sprožiti opustitev dejanj, če sosed zazna, da bo podvržen znatnim negativnim vplivom, bodo pokazale prihodnje sodne obravnave.   Načeloma pa je zelo težko opredeliti obzirnost med sosedi. Vsak sosed lahko ima povsem svoje interese.

Za sodnega izvedenca velja, da obzirnost ni upoštevana, ko je prišlo do takšne nevzdržne situacije, ko sosed sam ni več zmožen obrezovati rastline (npr. visoka drevesa neposredno na meji zemljišča).

Načeloma je pomembno, da sosed ukrepa in se posvetuje. Če ima lastnik zemljišča občutek, da bo zemljišče podvrženo vplivom, ki znatno presegajo običajno mero lokalnih pogojev in bo s tem prišlo do nevzdržne situacije (pojav mahu, pritlikavost rastlin zaradi sence, vpliv na solarno napravo, trajno osenčenje bazena ali terase), se je smiselno odzvati in pisno obvestiti soseda.

Tudi pri zasaditvi drevoredov tik ob stanovanjskih hišah se je treba pravočasno upreti. Vendar je treba upoštevati, da se odpadanje listja in iglic ter sadežev smatra kot nekaj povsem običajnega. Tudi, če to negativno vpliva na delovanje strešnih žlebov.
Če je drevored star in vpliva na svetlobo, je to lokalno običajno in morebitni oškodovanec nima možnosti pritožbe.

422. člen avstrijskega občega državljanskega zakonika (ABGB):
Vsak lastnik zemljišča lahko iz tal odstrani korenine tujih dreves, ki se razprostirajo na njegovi strani zemljišča. Prav tako lahko odreže ali prosto razpolaga z deli rastlin ali vejami, ki segajo v zračni prostor njegovega zemljišča. Pri tem pa je treba biti strokoven in zadevo urediti tako, da se rastlina čim manj obremeni. Zvezni in deželni zakoni o zaščiti dreves in drugih rastlin, predvsem gozdov, polj, livad, narave in dreves, ostanejo nespremenjeni.

Stroške za odstranjevanje korenin ali rezanje vej krije lastnik zemljišča, na katerem se nahajajo. V kolikor so korenine ali veje povzročile škodo ali če se pojavijo očitni znaki, da bo do škode prišlo, mora lastnik drevesa ali rastline kriti polovico stroškov.

Ta zakonski del je bil znatno spremenjen, v središču je tokrat predvsem rastlina kot živo bitje. V zakonu je bil določen strokoven postopek, ki čim manj obremenjuje rastlino.

Do leta 2004 je bilo mogoče odstraniti korenine in veje, ne glede na morebitne posledice za rastlino. Zdaj to ni več mogoče. Prizadeti lastnik zemljišča mora drevesa in grmičevje odrezati tako, da ne pride do posledične škode za rastlino. Nega torej mora biti izvedena strokovno. Način in vrsto obrezovanja urejajo avstrijski standardi ÖNORM.

Slabe strani za prizadetega lastnika zemljišča
Pri tem lahko pride do slabih strani za lastnika zemljišča. Velikokrat namreč ni mogoče zagotovi strokovnega postopka. Če se na primer preveč korenito obreže krošnja drevesa, bo drevo imelo krajšo življenjsko dobo. Pride pa lahko tudi do gnitja na obrezanih površinah. Tudi odstranitev korenin običajno ni mogoča brez večjega oškodovanja drevesa. To lahko pride celo tako daleč, da sosed ne more postaviti zidu ali garaže na meji zemljišča, ker s tem poškoduje korenine morebitnega sosednjega drevesa tako močno, da je ogrožena njegova stabilnost.
Zato je treba v takšnem primeru sprožiti postopek opustitve dejanja. Predvsem je zadeva nekoliko težavna za tiste lastnike zemljišč, ki so do sedaj trpeli korenine na svojem zemljišču, zdaj pa želijo tam graditi in tega ne morejo opraviti brez poškodovanja teh korenin in posledično poškodovanja rastline.

Avstrijski standardi ÖNORM urejajo posege v rastline
Ustrezni avstrijski standardi, npr. ÖNORM 1120, 1121 in 1122, urejajo strokovno pravilno obravnavanje rastlin. Pri gradnji objektov na koreninah se upošteva standard ÖNORM 1121, ki ureja ta postopek. Upoštevati je treba predvsem posledično škodo zaradi izgube stabilnosti, razvoja gnilih mest ali napada plesni.
Z vidika sodnega izvedenca je to dodatna slaba stran za prizadetega lastnika zemljišča, ki lahko odgovarja tudi za posledično škodo.
V tem primeru še ni znano, katero pravo ima tukaj prednost.

Poravnalni svet in poravnalni postopek
Poleg kmetijske zbornice ponujata t. i. poravnalni svet tudi notarska in odvetniška zbornica. Znatna prednost poravnalnega sveta na kmetijski zbornici je ta, da ne gre za izključni mediacijski postopek, kjer morajo stranke v sporu same poiskati rešitev.  Tam vam svetuje zapriseženi sodni izvedenec za vrtnarstvo in vam ponudi rešitve.

Kako poteka poravnalni postopek?
Prizadeti sosed poda pri poravnalnem svetu vlogo za začetek poravnalnega postopka. Pravnik zbornice preveri vlogo na dopustnost in o tem obvesti drugega soseda.  Ta sporoči, ali želi sodelovati v poravnalnem postopku, saj temelji postopek na prostovoljni osnovi.
Najpozneje po preteku 3 mesecev, šteto od vložitve postopka zunajsodnega reševanja spora, ima sosed možnost podati tožbo proti nasprotniku.
Če sosed sprejme poravnavo, se izvede ogled na kraju samem, pri katerem sta prisotna pravnik in sodni izvedenec (vrtnarski tehnik).

Načeloma je treba biti pri tožbah previden
Dobro je, če se vedno najprej sproži poravnalni postopek. Na sodni poti je treba biti previden, saj se rastlina v zakonu prvič pojavlja kot živo bitje in je zato predpisano delovanje, ki ne škoduje rastlini. Sodbe so do sedaj jasno nakazale meje oškodovanosti lastnika zemljišča.

Opomba: prikazane informacije so osnovane na avstrijskem pravu. V drugih državah veljajo drugi zakonski predpisi. V Nemčiji na primer obstaja devet različnih deželnih zakonov.

Vikingov strokovnjak za vrt
Manfred Putz

 
 
 
STRINJAM SE

Spletna stran uporablja piškotke za boljše delovanje

Z brskanjem po naši spletni strani se strinjate, da lahko uporabljamo piškotke, ki so namenjeni vaši boljši uporabniški izkušnji na naši spletni strani. Za lastne potrebe analitike uporabljamo Google Analytics, ki v ta namen namesti piškotke (izbriši GA piškotke). Več o piškotkih.