Pravilno kompostiranje

Pod izrazom kompostiranje razumemo biološki proces kroženja hranilnih snovi, pri katerem se zdrobljeni organski odpadki zaradi mikroorganizmov (predvsem bakterij, gliv, žarkastih plesni, pozneje tudi deževnikov, mokric, nematodov, skakačev in številnih drugih živalic) razkrajajo, hranilne snovi se sproščajo, delno pa nastaja humus.

Vsak priložnostni vrtnar, ki ima čas, lahko kompostira. Pri tem mora upoštevati nekaj pravil. Najprej je treba na vrtu najti čim bolj senčen prostor zadostne velikosti, ki bo omogočal zahtevano »obračanje«. Samo v tem primeru bodo mikroorganizmi prejeli dovolj kisika, ki bo zagotovil hitro razkrajanje. Zagotoviti morate tudi zadostno stopnjo vlage. Ne sme biti niti suho niti mokro. Optimalna vsebnost vode je pribl. 60 %. Med postopkom kompostiranja se zaradi dejavnosti mikroorganizmov dosežejo temperature do pribl.70 °C.

V prodajalnah ponujajo različne kompostnike, ki so primerni predvsem za manjše vrtove. Izdelani naj bodo iz lesa ali umetne mase, ne iz kovine (zaradi morebitne korozije). Dajte prednost dvo- ali večprekatnim sistemom. V prvem prekatu zbirate vse odpadke, v drugem sestavljate kompost. Pri tem večje odpadke (npr. porezane ostanke grmičevja) zamešate z ostanki pokošene trave, vlažnimi hranljivimi ostanki zelenjave, suhim materialom (npr. listjem) in/ali manj hranljivimi ostanki rezanih vej in jih zrahljano nalagate npr. v tankih slojih (ne stisnite, saj ob pomanjkanju kisika material gnije, se prepočasi in nepopolno razkraja ter zaudarja). Po približno treh mesecih se napol razkrojen kompost prestavi v naslednji prekat, kjer se do konca kompostira.
Pospeševalci kompostiranja običajno niso potrebni. Povsem zadostuje, da svežemu kompostu dodate nekaj lopat zrelega komposta, ki povsem učinkovito opravi funkcijo pospeševalca. Dodate lahko tudi mešanico iz1 kg sladkorja in pribl.100 g kvasa, raztopljeno v10 litrih tople vode.

Večina komposta je čez pribl. 1 leto povsem razkrojena, nastali kompost ima značilen vonj po tleh. Če ostanejo še kakšni nerazkrojeni kosi, se ti odstranijo s sitom, po potrebi ponovno zdrobijo in dodajo k novemu kompostu.

Kaj se sme dati na kompost oz. kaj se priporoča (dobro zdrobljeno): ostanki košnje trave in obrezovanja trajnic in grmičevja, listje, ostanki zelenjave in rezanega cvetja, kavne usedline s filter vrečkami, čajne vrečke, kartoni jajc, jajčne lupine, stelja majhnih živali, časopisni papir, kuhinjske papirnate brisače, papirnati robčki, lesni pepel, plevel, če še ni začel tvoriti semen (npr. piriko šele, ko je v celoti posušena), olupki citrusov in banan se razkrajajo počasi, ker so običajno kemično obdelani, vendar v manjših količinah ne predstavljajo težav. 

Kaj NE sme na kompost: maščobe in olja, ostanki hrane živalskega izvora, kot so meso, sir, kosti ter pekovski izdelki, ker z njimi privabljate podgane, lisice ali celo rakune in lahko nastaja neprijeten vonj. Vrečke sesalnikov, revije, kamni, usnje, umetna masa in mešani materiali, kot so prevlečeni kartoni različnih sadnih sokov ali mleka, kovina in obdelan les prav tako nista primerna za kompostiranje.

Na napol dokončan kompost lahko zasadite kumare, melone, okrasne buče, buče Zucchini itd., ki bodo odlično uspevale. Prav tako lahko z njihovo pomočjo določite vlažnost v kompostnem kupu.

Na uspeh kompostiranja vplivajo tudi okoljski vplivi (npr. obdobja dežja in suše, senca ...) in predvsem pravilna nega komposta. Kompost, ki ga običajno dobimo v enem letu, je primeren za izboljšanje tal na lastnem vrtu in je zelo dobro gnojilo, predvsem za zelenjavni vrt in visoke grede.

Vikingov strokovnjak za vrt
Prof. Karl E. Schönthaler

 
 
 
STRINJAM SE

Spletna stran uporablja piškotke za boljše delovanje

Z brskanjem po naši spletni strani se strinjate, da lahko uporabljamo piškotke, ki so namenjeni vaši boljši uporabniški izkušnji na naši spletni strani. Za lastne potrebe analitike uporabljamo Google Analytics, ki v ta namen namesti piškotke (izbriši GA piškotke). Več o piškotkih.