Gnojenje z različnimi ostanki mulčenja

Ljudje se lahko od narave marsikaj naučimo. Enako velja za mulčenje. Med jesenskim sprehodom po gozdu kaj hitro opazimo, da na tleh ležijo veje, listje in iglice. Če si ogledamo tla pod njimi, opazimo, da je to idealna mešanica za zdravo rast. Vlažen in zrahljan humus. To lahko posnemamo tudi doma, na svojem vrtu.

Humus vas razbremeni
Če vrtne grede in rastline prekrijete z mulčem, boste zaradi optimalnih pogojev za rast na dolgi rok imeli manj dela. Manj boste morali zalivati, gnojenje ste s tem opravili, prav tako vam ne bo treba rahljati tal. Namesto vas bodo za to poskrbele majhne živalce v zemlji. Poleg tega s tem zatirate plevel. Brez svetlobe in možnosti razvoja korenin znatno otežite razvoj plevela.
Najbolje je, da mulčenje izvajate čez vse leto, najpomembnejše pa je jesensko. Mulč zaščiti tla pred zmrzaljo in nudi pomembne hranilne snovi za regeneracijo.

Različne vrste mulča
Mulč je mogoče kupiti tudi v prodajalnah. Pri tem je ponudba velika, od zastirke (lubja) do žagovine. V tem prispevku se bomo posvetili vrtnim odpadkom, pri čemer beseda »odpadek« tukaj ni najbolj primerna, saj gre za ostanke drobljenja olesenelih delov rastlin, pokošeno travo in listje.

Leseni ostanki drobljenja
Najbolje jih je odložiti pod živo mejo in okoli dreves. Primerni so tudi za obložitev poti. Ker pa les pri razkrajanju oddaja velik delež dušika, nekoliko zavira razvoj rastlin. Če torej ne želite namerno zavreti rast nekaterih rastlin, je bolje, da uporabite ostanke pokošene trave!

Ostanki pokošene trave
Pokošena trava se lahko uporabi za različne namene. Vzamete jo lahko kar iz košare za travo in takoj uporabite. Sloj na vrtnih gredah in rastlinah naj ne bo debelejši od3 cm. Ta vrednost sicer ne velja za vsako vrsto trave. Kdor želi kositi z mulčenjem, priporočamo, da uporabi posebno kosilnico za mulčenje VIKING. Ta pokosi travo optimalno in jo enakomerno porazdeli po tleh.

Listje
Bodite pozorni na vrsto listja. Vse vrste niso najbolj primerne. Brez pomislekov lahko uporabite brezo, javor, bukev ter vse vrste sadnega drevja. Listje orehov, kostanja in hrasta pa uporabite samo v manjših količinah in zmešano z drugimi vrstami. Vsebujejo namreč taninsko kislino, ki se težko razkraja. Ta negativno vpliva na ravnovesje hranil v tleh.

Nasvet za sadovnjake in zelenjavne grede: biološke odpadke in zrel kompost uporabite za svoj vrt. Veselili se boste bogate letine.

 
 
 
STRINJAM SE

Spletna stran uporablja piškotke za boljše delovanje

Z brskanjem po naši spletni strani se strinjate, da lahko uporabljamo piškotke, ki so namenjeni vaši boljši uporabniški izkušnji na naši spletni strani. Za lastne potrebe analitike uporabljamo Google Analytics, ki v ta namen namesti piškotke (izbriši GA piškotke). Več o piškotkih.