Raznolikost paradižnikov

Redko katera zelenjava je zastopana v toliko sortah, kot to velja za paradižnike. Ne razlikujejo se samo v okusu, trdnosti, obliki, barvi in vzorcu, temveč so različne sorte namenjene različnim postopkom: sušenju, polnjenju ali vkuhavanju. Nekatere pa so izvrstne za takojšnje zaužitje seveda. Najbolje je, če izberete tisto, ki je vam najljubša.

Slastno in barvito
Paradižnik je kralj številnih vrtov. Redko kje najdemo tolikšno sortno pestrost, kot je to primer pri paradižnikih. V zadnjih letih se uporablja za povsem različne namene. Po eni strani je to posledica dejstva, da je npr. v Avstriji paradižnik tista zelenjava, ki se poje v največjih količinah. Po statistiki sodeč poje vsak Avstrijec 27,2 kg teh sadežev letno. Preseneti tudi njihova barvna raznolikost: od kremasto belih, rumenih in oranžnih pa vse do svetlo in temno rdečih, rjavo rdečih, roza in rumeno zelenih sadežev. Očarala vas bo tudi pisana barvitost paradižnikove solate iz različnih sort.
V glavnem razlikujemo grmičasto in stebelno obliko paradižnikovih rastlin. Grmičasta je primerna za sajenje v loncih. Pridelek je sicer skromnejši kot pri stebelnih vrstah, vendar plodovi običajno prej dozorijo. Kdor želi čez vse leto uživati v sočnem paradižniku, mora kombinirati različne sorte: večina koktajl paradižnikov dozori relativno hitro, nato sledijo okrogli solatni paradižniki. Pozno zorijo mesnate sorte. Pri tem se lahko učinkovito skladiščijo do božičnih praznikov in so primerne za vkuhavanje.

Nekaj barv in njihovi sortni pripadniki:

  • Bele barve: »White Beauty«, »White Queen«
  • Svetlo rumene barve: »Snow White Cherry«
  • Rumene barve: »Yellow Pear«
  • Pomarančno rumene barve: »Austrian Orange«, »Auriga«, »Valencia«, »Sibirian Pear«
  • Rumene barve z zelenimi progami: »Green Zebra«
  • Roza rdeče barve: »Roza volovsko srce«, »Bulgarian Pink«, »Egg from Phuket«
  • Rdeče rumene barve, s plamenastim vzorcem: »German Gold«, »Red Cavern«
  • Rjavo rdeče barve: »Lila Sari«, »Black Cherry«, »Black Krim«

Lastna pridelava semen
Semena vzamete iz zrelega sadeža, jih shranite v pokrit steklen kozarec in pustite stati na toplem dva do tri dni. Pri tem postopku plesni razgradijo sloj, ki preprečuje kaljenje (optimalna temperatura je 23–30 °C). Zatem semena niso več spolzka, temveč hrapava na otip. To običajno traja en do dva dneva. Sloj, ki preprečuje kaljenje, se je razgradil tudi, če so semena spolzela na dno posode in se je meso plodov nabralo na površju. Fermentirano tekočino zalijte z vodo. Počakajte, da semena spolzijo na dno, nato odlijte meso in jalova semena. Izmenično spirajte z vodo in odlivajte vodo, dokler ne bo voda bistra. Nato jih očistite v cedilu z močnim curkom vode. Zatem semena po porcijah dajte v kavni filter ali v enem sloju položite na leseno desko ter jih sušite v zračnem in toplem prostoru. Po dveh dneh bi morala biti suha. Semena shranite in posodo etiketirajte. Na enak način čistimo tudi semena kumaric. Semena drugih podobnih plodov, npr. jajčevcev, volčjega jabolka ali melon, ni treba fermentirati.

Andrea Heistinger

 
 
 
STRINJAM SE

Spletna stran uporablja piškotke za boljše delovanje

Z brskanjem po naši spletni strani se strinjate, da lahko uporabljamo piškotke, ki so namenjeni vaši boljši uporabniški izkušnji na naši spletni strani. Za lastne potrebe analitike uporabljamo Google Analytics, ki v ta namen namesti piškotke (izbriši GA piškotke). Več o piškotkih.