Vrtnarimo skupaj. Kmetujmo skupaj.

Do večje samooskrbe s svežo in ekološko pridelano zelenjavo vodi več poti: v zadnjih letih so nastale številne nove oblike kmetovanja in vrtnarjenja. Od samostojnega vrtičkarstva, skupnostnih vrtov pa vse do predhodnega financiranja biološko pridelanega pridelka.

Pri vseh je skupno to, da se iščejo izvedljive možnosti za oskrbo s svežimi, lokalnimi, ekološko pridelanimi sortami čistih linij – zunaj oskrbe klasičnih trgovin. Običajno se združi več ljudi, ki ustvarijo skupnostni vrt ali kako drugače financirajo skupno idejo pridelovanja, npr. prek platform množičnega financiranja, oblikovanja zadrug in podobno.

Skupnostni vrtovi
Tukaj gre za nadpomenko za različne oblike razdelitve obdelovalnih površin in dela. V zadnjih 10 letih so na številnih lokacijah v mestih in na podeželju nastali skupnostni vrtovi. Vsi imajo skupno to, da se je združilo več ljudi, ki skupaj najamejo obdelovalno površino. Nekatera mesta jih pri tem aktivno podpirajo. Večina tovrstnih vrtov je zasnovana na podoben način. Bodisi vsak obdeluje svoj del vrta (parcelo) ali pa vsi obdelujejo en del ali kar vse grede. Številni skupnostni vrtovi imajo samo začasno uporabno dovoljenje ali pa imajo sklenjene časovno omejene pogodbe za koriščenje površine. To je ena od njihovih največjih pomanjkljivosti. Tako je potem zasaditev večletnih rastlin onemogočena. Pa vendar je takšen vrt za številne, ki sicer nimajo drugih možnosti zasaditve zelenjave, edina možnost, da se srečajo z drugimi ljudmi, da vrtnarijo sami ali s svojimi otroki oz. da preživljajo čas zunaj komercialnih prostorov, kot so nakupovalni centri.

Partnersko kmetovanje (CSA – Community Supported Agriculture)
Čeprav je v zadnjih letih veliko manjših kmetovalcev moralo zapreti svoja vrata, se v nekaterih regijah ustanavljajo nove oblike kmetovanja, ki jih imenujemo partnersko kmetovanje. Če ste v rednem delovnem razmerju ali preprosto nimate lastnega vrta, pa vseeno radi kuhate, vlagate ali vkuhavate, potem ste idealni kandidat za partnersko kmetovanje, s katerim si zagotovite samooskrbo s svežo in ekološko pridelano zelenjavo in zelišči. Skupina ljudi skupaj zavezujoče zakupi delež pridelka vrtnarstva ali kmetijskega obrata in s stalnimi zneski krije njegove stroške, tako da zagotovi pravično plačilo ljudem, ki zelenjavo in druge izdelka pridelujejo. S tem se zagotovi nadaljnji obstoj manjših kmetijskih obratov, ki skozi vse leto pridelujejo različne vrste zelenjave. Ta koncept prinaša številne prednosti, tako za tiste, ki zelenjavo pridelujejo, kot tudi za tiste, ki jo kupujejo: po eni strani lahko s takšnim konceptom tudi manjši obrati, npr. na 1–2 hektarjih, zaslužijo dovolj za svoj nadaljnji obstoj, po drugi strani pa lahko z raznoliko zasaditvijo tudi čez daljši rok dostavljajo svežo zelenjavo, sadje in zelišča do velikega števila ljudi (tudi do več sto). Nekateri ponujajo tudi celoletno oskrbo. Temu lahko konkurira samo še lastni vrt – če ima človek potrebno opremo, čas in znanje.

 

Andrea Heistinger
Vikingova strokovnjakinja za vrt

 
 
 
STRINJAM SE

Spletna stran uporablja piškotke za boljše delovanje

Z brskanjem po naši spletni strani se strinjate, da lahko uporabljamo piškotke, ki so namenjeni vaši boljši uporabniški izkušnji na naši spletni strani. Za lastne potrebe analitike uporabljamo Google Analytics, ki v ta namen namesti piškotke (izbriši GA piškotke). Več o piškotkih.