Moje tri želje za vrt v letu 2018

Za moj mladi vrt bo leto 2018 nekaj prav posebnega. Prve sadike sem namreč zasadila jeseni leta 2013. In nekje 5 let je potrebnih, da se vrt razraste oz. da se začnejo kazati osnovne strukturne linije. Drugače je samo pri zelenjavnem vrtu, ki takoj in vsako leto bogato obrodi. Kaj torej pričakujem od leta 2018? Predvsem, da še naprej tako lepo uspeva, in ...

  1. da se ohrani občutljivo ravnovesje med avtohtonimi vrstami in tistimi, ki sem jih posadila in ki se morajo zoperstaviti do sedaj nepoznanim vetrovom. Na tak način poskušam doseči odpornost na lokalne klimatske pogoje in zagotoviti razvoj v vsej svoji lepoti. Najprej sem posadila avtohtone vrste, s čimer sem ustvarila robusten ekosistem. Raztrosila sem veliko semen enoletnic in večletnic, nato pa pustila rasti tistim, ki so bile dobro prilagojene na talne pogoje. Zdaj pa na tistih mestih, ki jih ščitijo trajnice, sadim zanimive čebulice in majhna zimzelena grmičevja, ki okrepijo osnovno oblikovno linijo vrta – ob vsakem letnem času. Na tem vrtu živim čez vse leto, zato vsak dan najdem nekaj novega, kar me navduši. Tako bo tudi v prihodnje, saj mi vrt daje navdih za dober začetek dneva; 
  2. da bi bil zelenjavni vrt ob slehernem trenutku vir veselja za želodec in oči. Preizkusila sem številne vrste solat, korenja, zelja, pora itd. Poleg tega sem zasadila zelišča (različne vrste timijana, bazilike, koriandra, rožmarina, absinta in različne vrste žajblja). Če poletje ne bo prevroče in bodo prevladovale mile temperature, kot lani, bom spet posadila cepljen paradižnik. Takšne sadike so nekoliko dražje, vendar so bolj odporne proti boleznim. Zasadila sem tudi cvetje: žametnico, kapucinko, borago, gladiole, sončnice itd., ki bo vse od aprila do novembra dajalo pisano rastje; 
  3. da bi živa meja, ki je že dosegla želeno velikost, še naprej tako harmonično podpirala pestrost vrst in delovala kot zaščita in hkrati dom žuželkam in pticam. Z nekaj izbranimi rezi z drevesnimi škarjami sem poskrbela za to, da so najmočnejše veje ostale, neželene pa sem odstranila. Divji srobot in hmelj sta na primer dva predstavnika prelepih vzpenjalk, vendar se včasih preveč razbohotita in zadušita živo mejo, enako kot robida, ki ima sicer zelo slastne plodove, vendar lahko ogrozi celo rastlinje vašega soseda. Vrt mora biti predvsem prostor, ki omogoča prijetno sobivanje in kjer vsak najde svoj priljubljen kotiček. Da pa bo vse to zagotovljeno, skrbi vrtnar.

Caroline Géneau
Vikingova strokovnjakinja za vrt

 
 
 
STRINJAM SE

Spletna stran uporablja piškotke za boljše delovanje

Z brskanjem po naši spletni strani se strinjate, da lahko uporabljamo piškotke, ki so namenjeni vaši boljši uporabniški izkušnji na naši spletni strani. Za lastne potrebe analitike uporabljamo Google Analytics, ki v ta namen namesti piškotke (izbriši GA piškotke). Več o piškotkih.