Težava z odmiranjem marelic

Že več let je mogoče slediti pojavu odmiranja marelic. Voditeljice in sadne veje ovenijo in odmrejo. S to težavo se ukvarjajo številni strokovnjaki. Danes lahko rečemo, da je razlogov za odmiranje več. Glavni so fitoplazme, bakterijski ožig, spreminjajoče se vremenske razmere ter zimske in poletne nekroze. Predvsem prejšnje poletje je bilo mogoče zaznati povečano sušenje vej v obdobju visokih temperatur. Največ simptomov se je namreč pojavilo avgusta, po več zelo vročih dneh. Pri ogledu nekaterih dreves sem opazil, da so bila odmiranju podvržena tako obrezana kot tudi okrasno oblikovana drevesa.


Kap
Strokovnjaki ji pravijo apopleksija. Pri človeku bi rekli: trenutna motnja prekrvavitve je sprožila kap. Podobno se to zgodi pri rastlinah, predvsem pri marelicah.

 

Fitoplazme so bakterije brez celične stene
So torej bakterije, vendar nimajo celične stene in živijo v sitastih ceveh rastlin. Po njih se prenašajo sladkor, največ saharoza, in aminokisline. Če se v njih razbohotijo fitoplazme, se pretok zamaši. Kot posledica lahko pride do odmrtja vej ali celo celotnega drevesa. Sadeži postanejo nagubani. Ne dosežejo polne zrelosti, nimajo okusa po marelici in predčasno padejo z drevesa. Pri nekaterih vrstah se meso obarva rjavo in struktura postane bolj gobasta. Listje se zvije v smeri navzgor. Tipičen simptom pojava fitoplazem je tudi, da spomladi listni popki poženejo še pred cvetnimi popki.


Bakterijski ožig
Ožig povzročajo bakterije, ki spomladi napadejo popke in jeseni prek rezov in ran zaradi zmrzali pridejo v les. Bolezen na nekaterih mestih spremlja rjava smolikavost na vejah in skorji. Naslednjo pomlad iz nekaterih vej ne zrastejo novi poganjki in veje odmrejo. Uporabimo lahko samo preventivne ukrepe.
Marelica potrebuje prepustna tla, nikakor stoječe vlage. Pazljivi moramo biti predvsem pri ponovni zasaditvi dreves ter ustrezno pripraviti tla. Če sadite novo marelico na isto mesto, kjer je prej že rasla marelica, to spodbudi nastanek različnih povzročiteljev bolezni, na primer bakterijskega ožiga Pseudomonas syringae.


Poletne in zimske nekroze
Poletne in zimske nekroze poškodujejo prevodne kanale in tako drevo ne prejema dovolj vode in rastlinskih asimilatov. V zahodnem delu Avstrije se na primer marelice tradicionalno sadijo v špalirju ob hišah. S tem so drevesa zaščitena pred padavinami in manj dovzetna za listno luknjičavost, sadno gnilobo in druge bakterijske bolezni. Predvsem drevesa, ki so obrnjena proti jugu, so zelo močno obsevana s soncem. Zaradi hladnih noči in sončnih dni pride pozimi do napetost na deblu in vejah. To običajno vodi do poškodb na lubju in lesu, prizadeti so predvsem prevodni kanali. Kot posledica odmrejo v času rasti veje in tudi celotna drevesa. Pa tudi poletja ne smemo podcenjevati. Če se deblo segreje nad 45 °C, obstaja zelo velika verjetnost, da bo drevo poškodovano.
Proti temu se najbolje zaščitimo tako, da debla in debelejše veje v prvih letih razvoja tj. v prvih petih do deset letih prebarvamo z belo barvo in jih tako zaščitimo pred žgočim soncem. Pri dobrih izdelkih zadostuje, da deblo pobarvate na pet do sedem let. V tem času se drevo privadi na okolico. Če so drevesa sajena na južni strani, načeloma vedno priporočam premazovanje s posebno belo barvo. Tako učinkovito preprečimo poškodbe na drevesih, npr. zmrzline.


Povzetek
Pojav več bolezni je tudi posledica vedno manjše uporabe starih vrst in podlag, ki so bile bolj odporne na te bolezni. Pri novih podlagah in vrstah zdaj šele spoznavamo, kako se odzivajo. S časom bomo ugotovili, katere vrste so bolj in katere manj odporne.
Vseeno se bomo še dolgo ukvarjali s pojavom apopleksije (kapi), po mojem mnenju se te težave ne bo mogoče nikoli v celoti rešiti. Nove podlage in vrste pa nam bodo v prihodnosti pomagale, to težavo nekoliko zajeziti.

Manfred Putz
Vikingov strokovnjak za vrt

 
 
 
STRINJAM SE

Spletna stran uporablja piškotke za boljše delovanje

Z brskanjem po naši spletni strani se strinjate, da lahko uporabljamo piškotke, ki so namenjeni vaši boljši uporabniški izkušnji na naši spletni strani. Za lastne potrebe analitike uporabljamo Google Analytics, ki v ta namen namesti piškotke (izbriši GA piškotke). Več o piškotkih.