Višnja-prav posebno sadno drevo

Kdor ima rad liker, marmelado, pecivo oz. jih rad sam pripravlja, se zagotovo sreča z višnjo. So bolj aromatične kot češnje, nekatere sorte pa sploh niso tako kisle, kot bi morda pričakovali. V mislih imam predvsem sorto Prunus cerasus »Morellenfeuer«, ki ima zelo osvežujoč okus.

Višnjo so zaradi svoje majhnosti v preteklosti radi sadili po vrtovih. V zadnjih 10 do 15 letih pa nekako izginja. Razlog za to je treba iskati v dejstvu, da je bila večinoma zasajena kot samooplodna sorta. Hkrati pa je bila nagnjena k boleznim, predvsem sadni gnilobi (cvetni moniliji ipd.). Tako je veliko višenj odmrlo.

Danes je mogoče najti številne sorte, ki omogočajo zasaditev na domačem vrtu. Prednost je tudi v tem, da v nasprotju s češnjo pri višnji ni večjih težav s pokanjem plodov.

Mesto saditve

Idealno mesto za saditev in rast višnje so s humusom bogata tla, z manjšo prepredenostjo s peskom. Takšna tla odlikuje bogastvo mikroorganizmov, ki pozitivno vpliva na rast in razvoj.

Oblika vzgoje

V regijah z obilo padavin se priporoča, da višnjo posadite v špalir. Pod streho bo dobro zaščitena pred listno luknjičavostjo in sadno gnilobo. Okrogla krošnja višnje pa prelepo krasi vrt, če raste kot samostojno drevo na vrtu.

 

Priporočene sorte višnje

Morellenfeuer: ta sorta rodi v sredini julija. Rodi bogato in redno, vendar je nagnjena k boleznim. Plodovi so primerni za takojšnje zaužitje, pa tudi za pridelavo soka.

Újfehértói fürtös: sorta rodi konec julija. Odlikuje jo visoka vsebnost sladkorja in kisline. Je vsestransko uporabna, gosto razrasla. Manj nagnjena k pojavu sadne gnilobe (npr. cvetne monilije ipd.). Je samooplodna, vendar pa bližina drugih sort višenj, kot so Schattenmorelle, Morina ali Morellenfeuer, znatno poveča pridelek.

Köröszer II: ta madžarska sorta je zgodnja. Odlikuje jo temno rdeča barva na zelo velikih plodovih. Obrodi redno in srednje bogato. Zaradi nizke vsebnosti kisline je primerna za takojšnje zaužitje, je delno samooplodna in ima čvrsto meso, zato je primerna za transportiranje.

Saskia: tudi to je zgodnja sorta. Plodovi so temno rdeče barve in ima prav poseben okus. Primerna je tako za prodajo na tržnicah in neposredno prodajo kot tudi za domači vrt. Kot samooplodna sorta zadovoljivo obrodi.

Gerema: ta znana sorta je bila vzgojena na raziskovalni inštituciji v Geisenheimu (Nemčiji). Gre za temno obarvane majhne plodove s čvrstim mesom. Cveti pozno in je samooplodna. Kot pozitivno lastnost naj navedem, da je kar odporna na monilijo in listno pegavost, zato je primerna za domače vrtove. Sicer pa ne obrodi ravno najbolj bogato.

Schattenmorelle: ta sorta je bila svoj čas zelo razširjena na avstrijskem Tirolskem, vendar jo je znatno ogrozila cvetna monilija. Je samooplodna in zelo primerna za pripravo sokov. Zaradi slabe odpornosti na cvetno monilijo priporočam samo za regije, kjer ni veliko padavin.

Morina: zelo sočna in mesnata vrsta z velikimi rjavo-rdečimi plodovi. Rodi julija, plodovi so sladkobno kiselkasti, zelo je primerna za pripravo soka. Je delno samooplodna. Če jo posadite v bližini drugih sort, se znatno poveča pridelek. Ta sorta je dobro odporna na monilijo in listno pegavost.

Safir: plodovi so temno- do črno-rdeči, svilnato sijajni z mehkim do srednje čvrstim mesom. Manj odporna na monilijo in listno pegavost. Sorta je samooplodna.

 

Kaj pomenita izraza »samofertilno« in »samosterilno«?

Ko listate po katalogih ste se zagotovo kje srečali z izrazi, kot so samosterilno (potreben je opraševalec) in samofertilno (rastline se načeloma lahko oprašijo same). Kdor bo na svojem vrtu sadil sadno drevje, se mora s tema izrazoma seznaniti. Od njiju sta namreč odvisna oploditev in donos.
Cvetovi, ki se lahko oprašijo z lastnim pelodom (cvetnim prahom), so samofertilni. Sorte, ki potrebujejo opraševalca enake vrste, so samosterilne.

Pri višnjah, pa tudi pri marelicah, poznamo samofertilne in samosterilne sorte. Zato svetujem, da se glede rodnosti posameznih sort posvetujete pri izkušenem strokovnjaku.

Manfred Putz
Vikingov strokovnjak za vrt

 
 
 
STRINJAM SE

Spletna stran uporablja piškotke za boljše delovanje

Z brskanjem po naši spletni strani se strinjate, da lahko uporabljamo piškotke, ki so namenjeni vaši boljši uporabniški izkušnji na naši spletni strani. Za lastne potrebe analitike uporabljamo Google Analytics, ki v ta namen namesti piškotke (izbriši GA piškotke). Več o piškotkih.