Kavovec na vrtu?

Ali ste danes že pili kavo? Ali ste pri tem pomislili, od kod pravzaprav izvira kava? Verjetno ne. Kavovec prvotno izhaja iz višavja v Etiopiji, vendar danes raste v več kot 50 državah vzdolž tropskega in subtropskega pasu. Čeprav rod »Coffea« vsebuje več kot 100 vrst, jih je le nekaj primernih za pridelavo priljubljenih kavnih zrn. Največji del zaseda vrsta Arabica, sledijo ji Robusta in nekatere manjše vrste, npr. Liberica in Exzelsia. Vrst je zelo veliko. Prek Osmanskega cesarstva je kava prišla v Evropo. Že leta 1650 so v Benetkah, Londonu in Marseillu obstajale kavarne.

Kolumbija, moj dom pozimi, je s 750.000 tonami na leto tretji največji proizvajalec kave na svetu, takoj za Brazilijo in Vietnamom. Tudi tukaj prevladuje vrsta Arabica, ki uspeva na višini nad 1000 metrov, v polsenci velikih dreves. Za to večinoma poskrbijo majhna do srednje velika družinska podjetja, ki kmetujejo na ekološki način (brez kemičnih dodatkov), običajno na zelo strmih pobočjih. Izdelke tržijo pod nazivom »Agroecologia familiar«. Plantaže imajo vedno veliko dreves, ki dajejo primerno senco, zato se prijetno zlijejo z okolico gričevnatega sveta. Od daleč plantaže delujejo kot gozd.

Na kavovih grmih so hkrati cvetovi in plodovi različnih stopenj zrelosti, vendar je glavni čas obiranja okoli božiča. Primerne so samo zrele rdeče »češnje«, ki se obirajo ročno. Nato se operejo, posušijo in odstrani se jim mesnati ovoj. Celo sušenje se izvaja na ekološki način, namreč na soncu, ki v tem letnem času sije brez premora. Zelenkasti plodovi se nato prodajo trgovcem ali zadrugam, ki jih tržijo po vsem svetu. Praženje kave poteka neposredno pred prodajo v dotični državi.

Zanimivo posebnost predstavlja kava Kopi Luwak iz Indonezije. Etiopske cibetovke namreč pojedo kavove češnje, zrna pa neprebavljena iztrebijo. Te kavne iztrebke so vse do pred 60 leti zbirala avtohtona plemena, jih oprala in iz njih pripravila kavo, saj je bila takrat draga in mučno pripravljena plantažna kava namenjena izključno kolonialistom in za izvoz. Danes jo delno proizvedejo s pomočjo sintetičnih encimov in prodajajo za pribl. 250 EUR na kilogram. Kot posledica visoke cene takšne kave za njeno »naravno« pridelavo domačini cibetovke lovijo in zaprejo v majhne kletke, kjer jih hranijo skoraj izključno s kavovimi »češnjami« na živalim ne najbolj primeren način. Sicer nastajajo tudi kavne kmetije, ki kavo Kopi Luwak pridelujejo na ekološki način in živalim prijazno. Kava se v prebavnem traktu cibetovk fermentira, k njenemu posebnemu okusu pa prispeva tudi dejstvo, da prosto živeče cibetovke pojedo le najbolj zrele in najboljše plodove. Pri tistih, ki so neprestano v kletkah, temu ni vedno tako.

Danes je kava v Evropi izdelek za množice in malokdo se še spominja časa, ko so obstajali samo kavni nadomestki (iz slada, fig, cikorije), prave kave pa skoraj ni bilo mogoče dobiti. Ali vam zdaj okus kave prija še bolj? Če se vrnem k prvemu vprašanju: kavovec na vrtu? Da, vendar v Evropi samo v rastlinjaku!

 

Prof. Karl E. Schönthaler
Vikingov strokovnjak za vrt

 
 
 
STRINJAM SE

Spletna stran uporablja piškotke za boljše delovanje

Z brskanjem po naši spletni strani se strinjate, da lahko uporabljamo piškotke, ki so namenjeni vaši boljši uporabniški izkušnji na naši spletni strani. Za lastne potrebe analitike uporabljamo Google Analytics, ki v ta namen namesti piškotke (izbriši GA piškotke). Več o piškotkih.