Senčni vrt

Vsi imamo radi sonce, predvsem spomladi in jeseni, ko uživamo v njegovi toplini. Poleti pa nam je velikokrat preveč intenzivno, presvetlo in takrat iščemo senco.

Pa vendar vsaka senca ni enaka: preverite sami, postavite se v senco pod markizo ali pod drevo. Občutek hladu je povsem drugačen. Za to obstaja povsem preprost razlog: tanka plast markize sicer zadrži neposredne sončne žarke, vendar se pod njo kopiči toplota. Pri drevesu pa raste večtisoč listov, med katerimi se razprostirajo prezračeni predeli. Poleg tega na listju hlapi voda, ki hladi zrak okolice. Zato so mikroklimatski pogoji pod drevesom neprimerljivo prijetnejši. Edina slabost te sence je, da je ni mogoče po želji pospraviti v škatlo za markizo. Zato je nujno potrebno, da mesto dreves izberemo pametno, pri čemer moramo upoštevati čas rasti, velikost in vrsto drevesa.
V zadnjem času se veliko govori o »sončnih jadrih«. Ker niso nujno povezana s hišo, so bolje prezračevana in zato ne prihaja do tolikšnega kopičenja toplote. Glede na izvedbo (na navijanje ali fiksno) pa so zaradi obsežnejših konstrukcijskih zahtev velikokrat tudi znatno dražja.

Če posadite mlado drevo, je treba počakati več let, da naredi lepo senco. Alternativno se lahko posadi tudi večje drevo, kar pa hitro postane zelo drago, sploh če upoštevamo strošek prevoza in same rastline. Poleg tega je treba razmisliti, ali je sploh finančno smiselno prevažati drevo na želeno lokacijo. Kakovostna drevesa so v drevesnicah večkrat presadili in tako zagotovili, da so se korenine močno razrasle v grudi. Potem je tudi šok ob ponovni presaditvi veliko manjši. Če je vrt zadostno velik, lahko naredite dve terasi, eno ob hiši z markizo in eno nekoliko stran pod drevesi.

Običajno so primernejši listavci, ker imajo večinoma višji začetek krošnje.  Poleg tega se njihov videz z letnimi časi spreminja, kar daje prav poseben čar. Izberete lahko drevesa, ki imajo zelo gosto listje, npr. lipo, javor, kostanj itd., ali drevesa z manj gosto poraščenostjo listov. Na primer breza, robinija, trnata gledičevka, latnati mehurnik, navadna pavlovnija, japonska sofora in številne druge. Nekatere eksotične rastline med omenjenimi imajo značilno obarvano listje in plodove (pavlovnija, mehurnik), poleg tega začnejo poganjati nove poganjke veliko pozneje kot srednjeevropske vrste in nam ne kradejo spomladanskega sonca. Vse navedene vrste rastlin so v srednjeevropskem pasu bolj kot ne odporne na zimo. Za senco se priporoča tudi sadno drevje z višjim deblom, npr. jabolko ali jerebika.

Listavci oz. sadno drevje na južni strani hiše ali kar tik ob steni predstavljajo »živo klimatsko napravo«. Poleti delajo senco in preprečujejo pregrevanje južnih sten, pozimi pa prepuščajo sončne žarke, ki južno steno prijetno ogrevajo. To je preprost in učinkovit način, ki je bil v uporabi več stoletij, danes pa je pozabljen in so ga nadomestile drage tehnične naprave. 

Določeni senčni deli vrta prinesejo razgibanost in spremembo. Sončni in senčni predeli ustvarjajo nasprotja, ki se neprestano spreminjajo glede na čas dneva in letni čas. Sence so daljše ali krajše, gostejše ali manj intenzivne, ob vetru se spreminjajo.

Še kratek nasvet glede sence ob koncu prispevka: zimzelene rastline, npr. rododendron, uspevajo veliko bolje in trajnejše, če rastejo vsaj v polsenci, kar je pomembno predvsem v hladnih zimah. Obrazložitev: zimsko sonce zelo segreje listje, kar povzroči transpiriranje, vendar je voda v tleh zamrznjena in je rastlina ne more nadomestiti. Rastlina se posuši. Nepoznavalci mislijo, da je rastlina pomrznila. Zimska senca tako rododendronom zelo pomaga.

Tudi številne trajnice ljubijo poletno senco, trata pa sploh ne, o čemer sem že pisal.

 

Prof. Karl E. Schönthaler
Vikingov strokovnjak za vrt

 
 
 
STRINJAM SE

Spletna stran uporablja piškotke za boljše delovanje

Z brskanjem po naši spletni strani se strinjate, da lahko uporabljamo piškotke, ki so namenjeni vaši boljši uporabniški izkušnji na naši spletni strani. Za lastne potrebe analitike uporabljamo Google Analytics, ki v ta namen namesti piškotke (izbriši GA piškotke). Več o piškotkih.