Trata pod snežno odejo

Kaj preživlja trata pozimi, ko je lahko tudi do 20 stopinj pod ničlo? Brez skrbi! Večina sort trave, ki prevladuje po skoraj celotni Evropi, je povsem odporna na zmrzal.

Pa vendar lahko zimski mraz trato oslabi. Do težav lahko pride ravno pod snežno odejo: tam se temperatura pogosto zniža do zmrzišča, kar pomeni, da niti ni tako mrzlo. Dokler je sneg rahel in prepušča zrak, ste lahko pomirjeni. V kolikor pa sneg obleži dalj časa, če npr. po sneženju večkrat dežuje in ponovno zmrzuje, postane zelo gost in lahko na površju nastane ledena skorja. Kot posledica je tam manj zraka, kar zagotavlja idealne življenjske pogoje za nekatere vrste plesni, npr. snežno plesen (Fusarium sp.). Še slabše je potem, ko se po snegu hodi: celo posamezne sledove hoje lahko vidite še pozno pomladi kot rumene lise na trati.

Trata nima zimskega spanca, kot nekatere živali. Je pa res, da se znatno zmanjšajo njene življenjske funkcije oz. trava skoraj ne raste. Prav zato pa je tako ranljiva za plesni, ker se nastala škoda ne »preraste«. Kaj lahko storimo? Trata mora biti na zimo pripravljena. Imeti mora dovolj hranilnih snovi, vendar ne preveč. To pomeni, da ji je treba jeseni dodati predvsem kalij, vendar nobenih dušikovih spojin! Če jo boste kosili s funkcijo mulčenja, bo imela dovolj hranilnih snovi za čez zimo. Vendar je treba pri tem upoštevati, da se zadnja košnja izvede s košaro za travo. S tem na trati ne bodo ostali ostanki pokošene trave, ki bi lahko ugodno vplivali na razvoj plesni.

Travo pred zimo pokosite na kratko, vendar ne prekratko. Poleg tega pravočasno odstranite listje, ki je obležalo na tleh. Poleg vremenskih vplivov vplivajo na razvoj plesni tudi vrste trave, ker so različno odporne na plesen. V nekaterih priročnikih se prav tako priporoča, da naj se sneg odstrani s trate. Sam menim, da to ni smiselno. Pri tem namreč pride do znatnih poškodb na trati, poleg tega se samo še spodbudi nastanek sicer tankega sloja snega in ledu, ki pa je gost in zbit.

Vse do 25 let nazaj so za hitrejše topljenje snega spomladi trosili t. i. Tomasovo moko. Zaradi temno sive do črne barve cenovno ugodne Tomasove moke je površina bolje vpijala sončne žarke, kar je vodilo do hitrejšega kopnenja snegu. Ker je vsebovala veliko fosforja (pribl. 15 %) in številna druga hranila, npr. železo, magnezij ali mangan, so s tem trato hkrati blago gnojili. Tomasova moka se je pribl. 100 let s posebnim postopkom pridobivala iz žlindre, kjer je predstavljala fino mlet stranski produkt jeklarske industrije. Pozneje so pri predelavi jekla spremenili nekatere postopke. Tako se danes uporablja skoraj izključno železova ruda z zelo malo fosfati in zato ne nastaja Tomasova žlindra.

Želim vam, da bi vaša trata prezimila brez poškodb!

Vikingov strokovnjak za vrt
Prof. Karl E. Schönthaler

 
 
 
STRINJAM SE

Spletna stran uporablja piškotke za boljše delovanje

Z brskanjem po naši spletni strani se strinjate, da lahko uporabljamo piškotke, ki so namenjeni vaši boljši uporabniški izkušnji na naši spletni strani. Za lastne potrebe analitike uporabljamo Google Analytics, ki v ta namen namesti piškotke (izbriši GA piškotke). Več o piškotkih.