Vrtovi v Južni Ameriki in Evropi – primerjava z zgodovinskim ozadjem

 

Vrtovi so mesta na prostem, ki jih je ustvaril človek. Pri tem igrajo glavno vlogo zasajena rastline. Obstajajo vsaj od antike naprej (Indija, Egipt, Perzija, Grčija, Rimsko cesarstvo itd.). Videz vrtov je v različnih kulturah različno izrazit, kot posledica klime, religije, političnega sistema, okusa obiskovalcev ipd. Če pomislimo na renesančne vrtove in vrtove poznega baroka: v ospredju je absolutizem – rastline ne smejo rasti naravno, do potankosti se obrežejo in razporedijo tako, da tvorijo strogo oblikovan ornamentalen vzorec. Zelenic tukaj ne bomo našli. Obstajale so celo knjige, podobne današnjemu katalogu za tapete, po katerih so se lahko zgledovali naročniki plemenite krvi. Eden najosupljivejših primerov takšnega baročnega vrta je zagotovo tisti pred Versajska palačo Ludvika XIV., ki je bil vzor številnim evropskim dinastijam.

Zaradi svojega izvora jih imenujemo tudi francoski vrtovi, vendar so se pojavljali po vsej Evropi: od St. Peterburga do Sicilije (baročne vile Bagheria pri Palermu). Od druge polovice 18. stol. niso bili več v »modi« (med drugim tudi zaradi francoske revolucije). Prišlo je do novih vrtov t. i.  angleških. Številne vrtove so preuredili na angleški slog, kjer je veljalo ravno nasprotno tj. neurejene svobodne oblike. Od tedaj dalje je moralo biti vse naravno, čeprav je bila ta naravnost zaigrana. Vrte so oblikovali tako, da so bili videti naravno, čeprav to niso bili. Poskušali so ustvariti umetnost, ki je sledila takratnim risbam pokrajin. Samo v Nemčiji je takšnih parkov več kot 100. Največji med njimi v Evropi je češki krajinski park Lednice na Češkem, ki se razprostira na20.000 hektarjih.

Angleški vrtovi spremljajo našo zgodovino vse do sedanjosti, čeprav z vmesnimi prekinitvami, npr. v 20. letih prejšnjega stoletja.

Povsem drugačna zasnova vrtov je prišla iz orientalsko-arabskega konca prek Španije. Od nekje leta 710 naprej so muslimanske vojske zavzele velike dele Španije in tam vladale skoraj 800 let. Njihova predstava o vrtu je bila prežeta z religijo in pogojena s klimatskimi pogoji, ki so bili povsem drugačni od do tedaj poznanih: v središču so bila dvorišča z vodnjakom in geometričnimi vodotoki. Najznamenitejše primere najdemo v Granadi (Španija) z vrtovi Generalife (kar pomeni »vrt arhitekta«) in Alhambri iz 14. stoletja. Po ponovnem pokristjanjenju od leta 1492 naprej so se ohranili glavni elementi mavrskih vrtov, ki še danes tvorijo tipično špansko dvorišče patio, običajno z vodnjakom na sredini, bogato razraščenimi rastlinami, številnimi med njimi v loncih.

Ta način zasnove vrtov je s kolonizacijo prišel v Južno Ameriko in je danes tam najbolj razširjena vrsta vrtov. Posledično tam ni veliko zelenic. Na tem mestu se morda izognemo najdaljšemu temačnemu obdobju v evropski zgodovini: osvajanje, priključitve, zasužnjevanje, izkoriščanje Južne Amerike, kjer je preživela le peščica avtohtonih prebivalcev ...

Poglejmo si Kolumbijo, ki leži v severno-zahodnem delu kontinenta. Čeprav obsega le 6 % Južne Amerike, pa vseeno po velikosti prekaša skupaj Nemčijo, Francijo in Italijo. Pri tem ima samo 48 milijonov prebivalcev, ki zaradi prijetnejše klime prebivajo v regiji okoli Andov. Vzhodni raven predel Llanos predstavlja več kot polovico ozemlja, vendar tam živi samo 3 % prebivalstva. Zaradi raznolike topografije Kolumbije (vrhovi do višine5750 metrovso vedno pokriti s snegom) so tukaj zastopana vsa klimatska območja: tukaj najdemo pokrajine, kjer pade do16.000 mmletnih padavin, pa tudi povsem suhe puščave. Skupno najdemo v Kolumbiji pribl. 50.000 rastlinskih vrst, od tega pribl. 3500 orhidej (za primerjavo: v Nemčiji najdemo skupno 4100 rastlinskih vrst). Za Evropejce, ki se navdušujejo nad vrtovi, je država vredna ogleda vsaj zaradi njene rastlinske raznolikosti. Hkrati pa je obiskovalec iz Evrope nekoliko razočaran, ker prepozna zelo malo rastlin, pri večini pa ni slišal še niti za to botanično družino. Celo v prodajalni zelenjave in sadja prepoznaš morda polovico ponujenega. Ali ste morda v Evropi že kdaj slišali za sadeže lulo, guanabana, curuba ali yacon?

Vikingov strokovnjak za vrt
Prof. Karl E. Schönthaler

 
 
 
STRINJAM SE

Spletna stran uporablja piškotke za boljše delovanje

Z brskanjem po naši spletni strani se strinjate, da lahko uporabljamo piškotke, ki so namenjeni vaši boljši uporabniški izkušnji na naši spletni strani. Za lastne potrebe analitike uporabljamo Google Analytics, ki v ta namen namesti piškotke (izbriši GA piškotke). Več o piškotkih.