Zeleno ogrinjalo za hiše

Zelene fasade niso pojav sodobnega časa, temveč imajo že dolgo tradicijo. Vendar obstaja danes veliko več tehničnih možnosti za spodbujanje njihove rasti, več o tem pozneje.
Takšne ozelenitve pozitivno vplivajo na lokalno mikroklimo in hkrati ščitijo fasado pred vremenskimi vplivi, kot so močan naliv, neposredno sončno obsevanje itd. Z ozelenitvijo se lahko znatno podaljša življenjska doba fasade. Prav tako zelene fasade zmanjšajo vsebnost škodljivih snovi v zraku, predvsem finega prahu.

Tradicionalno jih tvori vejtičijeva divja trta (znanstveno imenovana: Parthenocissus tricuspidata Veitchii). Ker ima na koncih poganjkov pritrjevalne ploščice, lahko brez težav in pomožnih konstrukcij pleza po skoraj vsaki površini. V naših krajih še ni prisotna zelo dolgo: prvotno izvira iz Koreje, Kitajske in Japonske in je prišla v Evropo šele nekje okoli leta 1860, kjer se je hitro razširila. Je listopadna vrsta z izrazitim rdečim jesenskim obarvanjem (vsaj na osončenih površinah) in lahko brez težav gosto poraste zidove do višine20 metrov. V nasprotju s splošnim prepričanjem te rastline nikakor ne poškodujejo fasade. Prej ščitijo pred neposrednimi sončnimi žarki in s tem pogojenim nihanjem temperature v notranjosti prostorov. Žal pa pozimi ne delujejo kot toplotna izolacija.

Vejtičijeva divja trta je v sorodu z navadno divjo trto (Parthenocissus quinquefolia), vendar navadna vrsta potrebujejo pomožno ogrodje, ker so pritrdilne ploščice le slabo razvite. Pa vendar obstajajo vrste, ki dobro plezajo, npr. Parthenocissus quinquefolia Engelmannii. Vse vrste imajo značilno jesensko rdeče obarvanje.

Naslednja znana vrsta pri nas je bršljan (Hedera helix). Listje ostane zeleno tudi pozimi. Pleza s pomočjo »prijemalnih koreninic« in lahko obraste zidove do20 metrovali več. Vendar se lahko predvsem v zgornjih območjih precej razbohoti, ko se stara. Če se na teh predelih nabere sneg, se neredko dogodi, da se porušijo celotni odseki fasade in se s tem povzroči znatna škoda. Zato je treba fasado, poraščeno z bršljanom, negovati in vsaj v zgornjem delu pritrditi z žičnato konstrukcijo. Prav tako bršljana ne smete pustiti rasti na streho, ker lahko njegovi poganjki premikajo strešnike.

Skoraj vse druge plezalke potrebujejo nosilno ogrodje iz letvic ali žic. Med najlepše rastline zagotovi sodi tudi glicinija (Wisteria sinensis). Raste na gosto, hitro in zelo visoko (30 m). Prve cvetove naredi še pred brstenjem. Krotenje te rastline ni najlažje, a vam ves trud poplača dvakratno letno cvetenje, čeprav le za kratek čas. Previdno pri strešnih žlebovih in odtočnih ceveh. Glicinija jih lahko obraste in celo zmečka.

Vrtnice popenjalke se odlično razbohotijo, vendar le redko dosežejo višino nad5 metrov. Enako velja za številne vrste in hibride srobota (klematisa). Predvsem skupina Clematis viticella prepriča zaradi dobrih sposobnosti prezimovanja in dolgega cvetenja, pogosto vse do avgusta.

Obstaja še veliko drugih prezimnih plezalk, ki pa se pri nas pojavljajo bolj poredko. npr:  plezava hortenzija (Hydrangea petiolaris), velelistni podraščec (Aristolochia macrophylla), Jasminova troblja (Campsis radicans), kosteničevje (Lonicera) in številne druge, kot so hmelj (Humulus lupulus), golocvetni jasmin (Jasminum nudiflorum), čokoladna akebija (Akebia quinata)... Pri nas zelo dobro uspeva tudi kivi (Actinidia deliciosa) in dobro prezimi, če raste na zaščitenem delu vrta. Vendar se močno razraste in je zato prej primeren za večje pergole, kot za rast ob steni. Podobno velja za grmastega slakovca (Faloppia aubertii), ki ga pogosto najdemo ob protihrupnih pregradah.

Nadalje obstaja več enoletnic, s katerimi lahko na atraktiven način polepšate terase in balkone: kobeja (Cobea scandens), krilata tunbergija (Thunbergi alata), različne vrste slaka (Ipomea), kapucinka (Tropaeolum-Hybriden), laški fižol (Phaseolus coccineus), dišeči grahor (Lathyrus odoratus).

Tudi na sadno drevje v špalirju ne smemo pozabiti. V preteklosti je bil glavni namen tovrstnih konstrukcij, ki so se pojavljale predvsem v pogozdenih avstrijskih krajih, dobra letina in ne toliko vizualna všečnost. Na prisojni strani hiš zelo dobro uspeva sadno drevje na ogrodjih, ki bi sicer samostoječe slabo uspevalo. V določenih krajih ima tovrstna postavitev dolgo tradicijo, npr. v avstrijskem Solnograškem. Prav tako se pojavlja tudi trta, ki se vzpenja po zidovih hiš.

Vse prej omenjene rastline uspevajo tako, da rastejo iz zemlje ob vznožju fasade. V zadnjih letih pa se pojavljajo tehnični sistemi ozelenitve, pri katerih so na stenah nameščena korita, iz katerih rastejo različne plezalke. S takšnim načinom brez težav in hitro ozelenite večje površine. Vendar je v tem primeru več dela z nego in pripravo samega sistema. Čeprav so se takšni novi sistemi dobro uveljavili v toplejših državah, jih je mogoče pri nas najti le redko. Ko je treba jeseni dovod vode zapreti in cevi izprazniti, da se prepreči zamrzovanje vode v ceveh, lahko pride pri daljših časih zmrzali do izsušenja rastlin. Prihaja pa tudi do težav s hidroizolacijo na fasadi.

 

Vikingov strokovnjak za vrt
Prof. Karl E. Schönthaler

 
 
 
STRINJAM SE

Spletna stran uporablja piškotke za boljše delovanje

Z brskanjem po naši spletni strani se strinjate, da lahko uporabljamo piškotke, ki so namenjeni vaši boljši uporabniški izkušnji na naši spletni strani. Za lastne potrebe analitike uporabljamo Google Analytics, ki v ta namen namesti piškotke (izbriši GA piškotke). Več o piškotkih.