Gnojenje žive meje: tako boste poskrbeli za živo mejo

Za zdravo rast in močne rastline morate živo mejo redno gnojiti. Tukaj boste izvedeli, kako pri tem postopate in katero gnojilo je najbolj primerno.

PREGLED: GNOJENJE ŽIVE MEJE

  • Živo mejo morate redno gnojiti, da bo ta prejela optimalno količino hranilnih snovi.
  • Če opravite analizo tal, boste vedeli, kakšna je dejanska potreba.
  • Gnojilo se mora najpozneje do konca avgusta raztopiti, tako da se lahko rastline pripravijo na zimo.

Najbolje bo, če to storite spomladi. Pri organskem gnojilu z dolgim delovanjem je idealni čas od marca do maja. V tem primeru prejemajo rastline nekje 3 mesece hranilne snovi. Pri večini se priporoča ponovno gnojenje julija.

Najbolj primerno je organsko gnojilo z dolgim delovanjem. Zrel kompost in rožena moka nahranita živo mejo in hkrati izboljšata tla. Mineralna gnojila se lahko uporabijo ob akutni potrebi v primeru pomanjkanja hranilnih snovi.

Žive meje ni treba pogosto gnojiti. Zadostuje enkrat do dvakrat v času vegetacije, s tem bo prejela optimalno količino hranilnih snovi. V idealnem primeru najprej spomladi gnojite z organskim gnojilo z dolgim delovanjem in nato ponovno julija z organskim mineralnim gnojilom, ki bo aktivno še do poznega avgusta.

ALI JE GNOJENJE ŽIVE MEJE NUJNO?

Živa meja je gosto razraščena rastlina, ki potrebuje hranilne snovi, kot so dušik (N), fosfor (P) in kalij (K). S pravilnim dovajanjem hranilnih snovi poskrbite za zdravo rast ter pri cvetočih vrstah za bujno cvetenje. Zato je pomembno, da živo mejo redno gnojite ne glede na njeno starost.

Poleg tega boste z optimalnim dodajanjem hranilnih snovi hitreje zapolnili luknje v živi meji. Na nujnost gnojenja boste opozorjeni tudi pri obrezovanju žive meje. Svetlejše listje, predvsem v spodnjem delu rastline, kaže na pomanjkanje dušika. Z ustreznim gnojilom se boste temu zoperstavili.

OPTIMALNI ČAS: ZA GNOJENJE ŽIVE MEJE

Rastline najbolje izkoristijo hranilne snovi v času vegetacije torej v času od sredine marca do začetka avgusta. Na ta čas vpliva tudi vreme. Če so marca temperature še nizke, lahko z gnojenjem začnete tudi šele aprila.

Poseben primer: jesensko gnojenje

Načeloma odsvetujemo jesensko gnojenje. Takrat se rastline namreč že pripravljajo na prihajajočo zimo. V tem primeru bi gnojilo, ki je bogato z dušikom, vodilo do pojava novih brstov, ki pa ne bi imeli dovolj časa, da bi se ustrezno razvili in bi zato čez zimo pomrznili. Izjemo predstavlja na novo posejana živa meja, saj lahko tam jeseni v zemljo zamešate roženo moko, ki bo spodbudila rast rastline.

KAKO POGOSTO NAJ GNOJIM ŽIVO MEJO?

Žive meje so relativno odporne. Načeloma zadostuje gnojenje dvakrat na leto. Za prvo gnojenje priporočamo gnojilo z dolgim delovanjem spomladi. Tako bo živa meja tri mesece prejemala potrebne hranilne snovi.

Drugo gnojenje sledi julija. V tem primeru priporočamo gnojilo s krajšim delovanjem, ki bo aktivno samo do konca avgusta. Tako se bo živa meja optimalno pripravila na zimo.

Če kljub pomladnemu gnojenju opazite pomanjkanje hranilnih snovi, jo lahko po potrebi ponovno pognojite. Pri tem vedno upoštevajte čas delovanja uporabljenega gnojila, tako da se bo vaša živa meja pravočasno pripravila na zimo.

Naši pomočniki za nego vaše žive meje

KATERO GNOJILO JE PRIMERNO ZA ŽIVO MEJO?

Ob začetku nove sezone spomladi priporočamo organsko gnojilo z dolgim delovanjem. To je sestavljeno iz ostankov rastlinskih in živalskih snovi, ki ekološko niso sporne.

Uporabite trajnostno gnojilo

Za okolju prijazno gnojenje so primerni kompost, konjski gnoj, ostružki rogov ali visokokakovostna ekološka gnojila. Rastlinski gnoj, na primer s koprivami ali česnom, zagotavlja dragocena hranila.

Organska gnojila sicer delujejo počasi, vendar zato trajnostno. Z uporabo organskega gnojila bodo vaše rastline imele dvojno korist: po eni strani bodo prejele potrebne hranilne snovi, po drugi pa organsko gnojilo spodbudi razvoj talnega živeža, ki je odgovoren za predelavo in razgradnjo dušika.

Mineralna gnojila so zaradi njihovega hitrega delovanja primernejša za usmerjeno dognojevanje živih mej. Vendar je delovanje kratkotrajno.

Poleg tega se na peščenih tleh hitro raztopijo in prodrejo v tla, ne da bi jih rastline uporabile. Zato se priporoča, da na peščenih tleh isto količino gnojila razporedite na dva koraka. V prvem koraku uporabite prvo polovico količine, po dveh do treh tednih pa še drugo polovico. Tako boste poskrbeli, da bodo rastline prejele in zadržale čim več gnojila.

Nasvet strokovnjaka STIHL: za dognojevanje uporabite organsko mineralno gnojilo. Takšna kombinacija bo predvsem pri okrasnih živih mejah poskrbela, da bo julijsko gnojilo oddajalo hranilne snovi vse tja do jeseni.

Pomembne hranilne snovi pri gnojenju žive meje

V osnovi potrebujejo žive meje tri hranilne snovi tj. dušik, fosfor in kalij. Dušik je odgovoren za rast in zeleno barvo listov. Poleg tega je znotraj rastline zelo mobilen. Če se v zgornjem listju pojavi pomanjkanje dušika, se ta premakne proti listju. Kot posledica tega je spodnje listje manj intenzivno zelene barve. Takšnemu pomanjkanju dušika se lahko zoperstavite, tako da dodajate gnojilo z dušikom. Za to je zelo primerna rožena moka.

Fosfor da živi meji potrebno energijo za cvetenje in tvorjenje semen. Zato je za obilno cvetenje potrebna ustrezna količina fosforja.

Kalij je odgovoren za transport vode v rastlinah. Če je transport vode v rastlini ustrezen, bo ta tvorila močna tkiva, zato bo bolj odporna na škodljivce, bolezni in zmrzal.

Če opravite analizo tal, boste vedeli, kakšna je dejanska potreba. S tem boste preprečili nepotrebno obremenitev tal in hkrati izvedeli, katere hranilne snovi potrebuje živa meja.

Katero gnojilo je primerno za katero živo mejo?

Načeloma je zelo primerno organsko gnojilo z dolgim delovanjem. Pa vendar lahko določene situacije zahtevajo, da se uporabi katero drugo.

Grenka sol za iglavce poskrbi za intenzivno zeleno barvo iglic, npr. pri tujah. Mineralna sol deluje hitro, vendar tudi tukaj učinek hitro poide. Najprimernejši čas je pomlad.

Zreli kompost je odličen za liguster. Nekaterim živim mejam zadostuje že nanos komposta spomladi in bodo imele dovolj hranil za vse leto.

Kompost, zmešan z roženo moko, je idealno gnojilo za bukev in lovorikovce. S to mešanico gnojite živo mejo spomladi, julijsko dognojevanje potem ni več potrebno.

Specialno gnojilo za iglavce lahko uporabite od marca do maja. Primerno je za tuje in tise.

Nasvet strokovnjaka STIHL: pri gnojenju poskrbite za dober stik gnojila s tlemi. Vse vrste gnojil temeljito vdelajte v zemljo, tako da bodo hranilne snovi optimalno prišle do korenin vaših rastlin. Pri tem uporabite grablje.