V tem prispevku vam bomo obrazložili, zakaj je rez drevja dobra za drevesa, kdaj jo je treba opraviti in katero orodje je treba pri tem uporabiti.
Drevje in veje lahko obrezujete od začetka oktobra do konca februarja. Od 1. marca do 30. septembra je treba biti pozoren na ptice, zato v tem času ni dovoljeno korenito obrezovanje. Lahko pa izvajate oblikovno in negovalno rez ter različne ukrepe za zagotavljanje prometne varnosti.
Za rez drevja lahko uporabite enoročno akumulatorsko žago STIHL GTA 26, višinski obvejevalnik, npr. STIHL HTA 50, in ročno žago. Pri manjši rezih in tanjših vejah si lahko pomagate z vrtnimi škarjami.
Najprimernejši čas za korenito obrezovanje jeseni je mesec oktober. Negovalno in oblikovno rez lahko opravljate skozi vse leto.
Najbolje je, če ostanke uporabite na lastnem vrtu: drobno nažagani ostanki obrezovanj predstavljajo dober les za kurjavo. Če ostanke obdelate v drobilniku, npr. STIHL GHE 105, boste dobili vreden material, ki ga lahko uporabite kot kompost in zastirko.
Da, drevje lahko obrezujete tudi, ko cveti. Ker je to večinoma poleti, sta dovoljena samo oblikovna in negovalna rez. Izrazitejše obrezovanje poleti ni zaželeno.
Zelo korenito obrezovanje se sicer izvaja redko, vendar poskrbite, da bo takrat opravljeno strokovno in ustrezno. O rezu drevja obstaja veliko literature, v tem prispevku pa smo zbrali nekaj preprostih nasvetov, s katerimi boste poskrbeli za zdravo rast in urejen videz drevja na domačem vrtu.
Rez drevja poskrbi za to, da drevo prejme dovolj kisika in svetlobe ter prepreči nastanek plesni. Poleg tega obrezovanje spodbuja rast debelejših in stabilnejših vej. Tako raste drevo boljše in oblikujejo lepšo krošnjo.
Trhle, bolne in odmrle veje povzročajo bolezni in hkrati predstavljajo nevarnost, ker se lahko nepričakovano odlomijo. Pri starejših drevesih se krošnja običajno preveč zgosti in preveč razraste v višino in širino, kar vodi do višje vlažnosti in s tem do slabše mikroklime na vašem vrtu. Posledica: na deblu in vejah se razraste mah.
Za obrezovanje se odločite tudi, če drevesa preveč senčijo okolico ali če se veje razraščajo preblizu stene hiše.
Lastniki zemljišč morajo preprečiti morebitne nevarnosti, do katerih lahko pride zaradi njihovega drevja. Mrtve veje ipd. morajo odstranjevati, redno morajo preverjati stabilnost večjih dreves in v primeru dvoma poklicati strokovno pomoč. Zato odstranjujte vse veje, ki bi lahko predstavljale nevarnost za druge ljudi in njihovo lastnino. Predvsem tiste, si segajo nad cesto ali poti.
Pravilen čas je nadvse pomemben. Obrezovanje je sicer mogoče čez vse leto, vendar so najprimernejši časi poletje, jesen in pozna zima.
Poletna rez je smiselna zato, ker se načeloma takrat rane bolje celijo. Topel letni čas je pravšnji za osvetlitev krone in rezanje navpičnih bohotivk oz. vodnih poganjkov. Hitro celjenje ran v tem času je prednost predvsem pri debelejših vejah oz. pri drevesih, kot je okrasna češnja, za katero je značilno, da se njene rane počasi celijo.
Od avgusta do obarvanja listov pa ne obrezujte več. Takrat namreč drevje prenaša hranilne snovi iz listja v korenine. Če odrežete preveč listja, to oslabi rast drevesa.
Tudi jesen je primerna za rez drevja, ker to nima več listja in lažje ocenite situacijo.
Pozno pozimi tj. od januarja do začetka marca se najbolje obrezujejo predvsem drevesa, kot so katalpa, pečkato in koščičasto sadno drevje ter jagodičevje, saj so polna hranil. Pri obrezovanju pozimi izberite suh dan, ko ne zmrzuje.
Nekateri zakoni od 1. marca do 30. septembra prepovedujejo korenito obrezovanje žive meje in grmičevja. Pri oblikovni in negovalni rezi pazite na ptice, ki bi lahko gnezdile v grmičevju. Pa tudi druge živali. Dovoljeni so tudi ukrepi za zagotavljanje prometne varnosti. Ker ima vsaka občina svoje predpise, se obrnite na upravo v svoji občini in preverite pogoje.
Po obrezovanju dreves, kot so breza, oreh in javor, iz rane izteka tekočina, ki je sestavljena iz raztopljenega sladkorja, aminokislin in mineralnih snovi. Takšna drevesa obrezujte takoj po brstenju tj. spomladi, saj se takrat rane hitreje celijo. Drevo je takrat v obdobju močne rasti, zato se bolje odziva na poškodbe.
Obstajajo različne vrste obrezovanj. Korenito obrezovanje se izvede le zelo redko. Oblikovna in negovalna rez pa poskrbita za lepši videz, zdravo rast in obilnejši pridelek.
Če ima vaše drevo zelo veliko stranskih poganjkov, jih lahko odstranite. Po posegu bo drevo videti manj razbohoteno, prav tako boste poskrbeli za več prostora za novo potko ali sedišče. Vse stranske veje do višine glave odrežite, pri tem pa pazite, da bo drevo vseeno videti naravno. Če se vam razmerje med deblom in prostornino krošnje ne zdi ustrezno, lahko krošnjo nekoliko presvetlite.
Strohnele veje ali zaradi neurja poškodovane veje je treba vedno takoj odstraniti. Pa tudi druge težavne odseke, ki lahko vodijo v bolezni ipd. Natančno preverite, ali so na vašem drevju takšna mesta, da zmanjšate nevarnosti zaradi padajočih vej.
Z rezjo sadnega drevja ne boste poskrbeli samo za lepšo obliko, temveč predvsem za več cvetenja in obilico sadežev. Zdrava rast pa poskrbi tudi za to, da so sadeži lepši in bolj slastni. Nasvete o pravilni rezi sadnega drevja najdete v naših nasvetih.
Za pravilno rez drevja potrebujete ustrezno orodje. Izbira je odvisna od delovnih korakov ter položaja in debeline vej. Z vrtnimi škarjami boste odrezali tanjše veje, za debelejše so primernejše drevesne škarje. Za rezanje na višini lahko uporabite višinski obvejevalnik. V naši spletni trgovini STIHL boste našli obsežno ponudbo drevesnih škarij in žag za tanke in debele veje.
Pri rezi drevja je treba biti veliko bolj previden kot pri grmičevju in drugih okrasnih grmičkih. Napačno odrezane, debelejše veje lahko s seboj povlečejo še kos lubja, kar znatno poškoduje drevo. Z našimi nasveti in ustreznim orodjem boste poskrbeli za strokovno in učinkovito rez.
Pozor: pri delu na drevesu zaščitite delovno območje, tako da ljudje in živali ne bodo imeli dostopa do območja, na katero lahko padajo veje. Poleg tega nikoli ne delajte tako, da je motorna žaga v višini glave, nad glavo ali tako, da stojite na lestvi.
Delo z zmogljivimi napravami razveseljuje in omogoča, da pri tem prerastete samega sebe. Pri tem je dobro, če se lahko zanesete na učinkovita in varna zaščitna oblačila. Pri delu z orodjem STIHL vedno nosite osebno zaščitno opremo. Sem spadajo npr. zaščitna očala in trdna obutev ipd. Več podrobnosti preberite v navodilih za uporabo kupljenega izdelka. Pred prvo uporabo naprave se dobro seznanite z njenim delovanjem, poleg tega se pred vsakim delom prepričajte, da je naprava v brezhibnem stanju. Specializirani trgovec STIHL bo napravo za vas pripravil na prvo uporabo in vam svetoval glede zaščitnih oblačil, krojev in konfekcijskih številk, pri tem pa boste oblačila lahko v miru pomerili. Zapomnite si, da osebna zaščitna oprema ne more nadomestiti varne delovne tehnike.
Pri odstranjevanju vej poskrbite, da na mestu žaganja/rezanja ne pustite štrcljev. Tam namreč ne bodo nastali novi poganjki, običajno se posušijo, pa tudi celjenje je s tem oteženo. V skrajnem primeru lahko pride do trohnenja, ki se lahko razširi po celotnem drevesu.
Brste drevesa, torej odebelite na vejah, imenujemo tudi speča očesa. Aktivirajo se z obrezovanjem. Brst, ki je najbližje odrezanemu mestu, se razraste najbolj močno. Običajno v smeri, v katero je obrnjen. Na tak način lahko usmerjate smer rasti in spodbujate rast stranskih poganjkov. Vejo odrežite nekoliko pod kotom, nekaj milimetrov nad očesom. Če boste zarezali preblizu očesa, se bo brst posušil. Če pustite štrcelj, se bo tudi ta posušil.
Vodni poganjki, imenovani tudi bohotivke, so navpične veje, ki se izrazito pojavljajo predvsem na sadnem drevju. Ti sadno drevo senčijo in hkrati po dežju onemogočajo učinkovito sušenje. Te veje odrežite čim bližje osnovi. Dokler so vodni poganjki še tanki, jih lahko preprosto odlomite.
Krošnje je treba redno presvetljevati. Pri tem uporabite drevesne škarje ali žago. Pri krošnji torej ni pomembno samo to, da jo oblikujete, temveč tudi to, da ni preveč gosto razraščena. Odstranite poganjke, ki segajo v notranjost, in tiste, ki rastejo preveč navpično. Če veje rastejo ena čez drugo ali se ovirajo, jih nekaj odstranite. Vendar nikoli v enem koraku ne odstranite več kot četrtino krošnje. Pri vejah z debelino nad 10 cm dobro premislite, ali je odstranitev zares potrebna, saj to predstavlja grob poseg v rast drevesa.
Celotne veje nikoli ne odrežemo kar na sredi, temveč tik za primernim stranskim poganjkom. Ta bo prevzel vlogo odrezane veje. Pri tem pazite, da je ta debel za dobro tretjino veje, ki ste jo odrezali. S tem boste zmanjšali krošnjo, vendar bo ta ohranila naravno obliko.
Nabrekli predel med osnovo veje in deblom imenujemo vejni obroč oz. vejni ovratnik. Ta ima pomembno vlogo pri celjenju ran. Zato je nujno, da veje vedno odrežete ob vejnem obroču, torej ne tik ob deblu. Ta predel je namreč tudi pomemben za zagotavljanje stabilnosti veje.Žago naslonite z zgornje strani in vejo zarežite nekoliko pod kotom v smeri stran od debla.
Pri žaganju na višji višini je pomembno, da delovne naprave, npr. višinski obvejevalnik STIHL HTA 50, vpnete na nosilni pas. Tako je naprava pritrjena in ne more pasti na tla. Seveda veljajo enaka pravila za žaganje/rezanje kot pri obrezovanju drevja v spodnjem delu debla.Nikoli ne delajte pod vejo. Ko ste odžagali vejo, jo najprej odvlecite stran od drevesa, šele nato nadaljujte z delom.
Veje debeline nad 4 do 5 cm odžagajte v več korakih. Zaradi svoje teže se pogosto predčasno odlomijo in s seboj povlečejo del lubja, kar znatno poškoduje drevo. Pri žaganju sledite tem štirim korakom:
Dobro držite vejo in jo najprej pribl. 20 cm stran od debla s spodnje strani nažagajte do sredine. Če je veja predolga, da bi jo držali, jo najprej odžagajte veliko bolj stran od debla, tako da bo bolj »priročnih« mer.
Zdaj žago nastavite z zgornje strani nekaj centimetrov levo ali desno od spodnjega reza. Žagajte tako dolgo, da veja odpade. Lubje se tako ne bo utrgalo vse do debla, temveč samo do spodnjega reza. Pri zelo dolgih vejah ta korak večkrat ponovite in vejo odžagajte v več kosih. Tako boste delali bolj učinkovito in varno.
Štrcelj, ki ostane po žaganju veje, z zgornje strani odžagajte v enem koraku tik ob vejnem obroču. Pri tem nastavite žago nekoliko pod kotom, obrnjeno stran od debla. Štrcelj držite z roko, da poskrbite za čist rez. Če je štrcelj zelo debel, ga najprej zarežite s spodnje strani. Tako boste poskrbeli, da se bo zagotovo prežagal brez cefranja.
Zdaj zgladite odrezano površino z ostrim nožem, da preprečite cefranje skorje. Zelo ostre žage po žaganju za seboj pustijo tako gladke površine, da zaščita rane na drevesu ni potrebna.
Če ste pri žaganju uporabili zelo ostro rezilo, potem dodatna zaščita rane ni potrebna. Lepo odrezane rane se bodo same zacelile. Če rana ni povsem gladka, pa nacefrane dele posnemite z ostrim nožem.
Po obrezovanju drevja običajno ostane večja količina materiala, ki ga je treba odstraniti. Ostanke obrezovanja lahko razžagate in jih pripravite kot polena ali pa jih zdrobite v drobilniku, v katerem ga predelate v vreden material za mulčenje in kompostiranje. Dolge, lepo oblikovane veje lahko uporabite tudi kot opornike, ogrodje za rastline ali naravne obrobe za grede.
Rez drevja spada k negi. Z našimi nasveti bo nega drevja vedno uspešna, prav tako boste poskrbeli za zdravo rast rastlin. Kljub temu, da so drevesa manj zahtevna za nego, vseeno potrebujejo nekaj pomoči in podpore.