Polnjenje visoke grede in zasaditev

Polnjenje visoke grede: navodila
Zasaditev visoke grede
Katere rastline so primerne za visoko gredo?
Zasaditev visoke grede: letni načrt
Povzetek

Pravilno polnjenje visoke grede

Pred zasaditvijo morate visoko gredo napolniti. Na žičnato mrežo, ki ste jo namestili na tla, naložite plasti različnih materialov. Z njimi boste zapolnili celotno visoko gredo, poleg tega bodo materiali zagotovili dobro rast zasajenih rastlin.

Polnjenje visoke grede: navodila

Visoka greda ima običajno pet plasti. Spodaj je grob material, proti vrhu pa vedno bolj fin:

1. plast: ostanki obrezovanj grmičevja in dreves

Grobi ostanki grmičevja in dreves so idealna osnova za visoko gredo. Predolge kose skrajšajte na ustrezne dolžine, da bodo ustrezali velikosti visoke grede. Nato del ostankov obrezovanj zdrobite z drobilnikom in z njimi zapolnite luknje med ostalimi grobimi vejami. Prva plast naj bo visoka pribl. 30 cm. Odstopanja so dovoljena, tako da ne potrebujete metra.

2. plast: travna ruša ali stara odeja

Na grobo spodnjo plast sodijo kosi travne ruše. Pri tem jih morate obrniti tako, da bo sloj zemlje zgoraj, trava pa spodaj. Uporabite kose travne ruše, ki ste jih odstranili pri izdelavi visoke grede. Če jih nimate, brez skrbi: primerna je tudi stara odeja, ki je ne potrebujete več. Pri tem je pomembno, da prepušča vodo.

3. plast: ostanki trajnic, listje, veje

S to plastjo lahko odstranite vrtne odpadke. Če najdete na vrtu listje, veje in ostanke trajnic ali okrasnih trav, potem jih lahko poberete in uporabite v tej plasti. Naslednjim rastlinam pa se raje izognite: deli rastlin iglavcev, npr. tuj, lahko pokislijo tla; pri vrtnicah, vrbah in koreninskem plevelu lahko pride do tvorjenja novih poganjkov. Taninska kislina v listju hrasta in orehov pa lahko ovira rast rastlin.

4. plast: nezrel kompost

Zdaj nanesite 10 do 15 cm debelo plast iz nepresejanega nezrelega komposta. Takšen kompost je star nekje 6 do 9 mesecev. Kako pravilno kompostirate, boste izvedeli v našem prispevku.

5. plast: zrel kompost in zemlja

Za vrhnji sloj, v katerega boste potem zasadili rastline, uporabite zrel kompost ali zemljo za lončnice, pomešano z vrtno zemljo. Tako, zdaj je vaša visoka greda končana.

Če nimate vseh potrebnih materialov, lahko v visoki gredi uporabite tudi samo tri plasti tj. grobo narezane veje, ostanke rastlin in zemljo za lončnice.

Priprava visoke grede: plasti in njihove koristi

Različni materiali v vsaki plasti poskrbijo za uspešno rast rastlin: skozi grobo plast iz ostankov obrezovanj dreves in grmičevja voda lažje odteka in posledično pride do boljšega zračenja. Tako se prepreči stoječa vlaga in spodbudi rast korenin. Plast iz travne ruše predstavlja razmejitev, tako da zemlja ne zaide v najnižjo plast. Hkrati pa tudi zadržuje vodo. Ostale plasti delujejo kot talno gretje: zaradi razkrajanja vrtnih odpadkov se ustvarja toplota, ki spodbuja rast rastlin, v hladnejših temperaturah pa jih tudi ščiti. Tako lahko visoko gredo zasadite že marca, takoj po zadnji zmrzali. Poleg tega se med razkrajanjem vrtnih odpadkov sproščajo vredne hranilne snovi. Predvsem kompost nudi hranilne snovi, ki več let spodbujajo rast rastlin. Hkrati pa plast komposta deluje kot hranilnik vode.

Zasaditev visoke grede

Za zasaditev visoke grede so primerne tako okrasne kot kulturne rastline. Zaradi zgradbe, toplote in hranilnih snovi pa se visoke grede priporočajo predvsem za kulturne rastline, kot so zelenjava in zelišča. Pri zasaditvi visoke grede upoštevajte naslednje:

Načrt zasaditve visoke grede: tako pravilno zasadite visoko gredo

Preden začnete, si pripravite načrt zasaditve. Z njim boste kar najbolj učinkovito izkoristili razpoložljivo površino visoke grede. Če boste začeli brez načrta, potem se lahko kaj hitro zgodi, da boste na koncu imeli nezasedena mesta. Zato je smiselno razmisliti o tem, kdaj boste zasadili katero rastlino. Tako boste polno izkoristili visoko gredo. Primer: redkev lahko poberete po 8 do 10 tednih, do takrat imejte pripravljene kalčke fižola, ki jih zasadite takoj po pobiranju redkvic.

Nasvet strokovnjaka STIHL: paprika, paradižnik, blitva in zraven še solata, zelišča in zelje: visoke grede kar kličejo po zasaditvi. Uprite se skušnjavi in ne zasadite preveč rastlin hkrati. Rastline se bodo začele medsebojno motiti in pridelek bo slabši.

Zasaditev visoke grede s semeni ali sadikami

Najprej dobra novica: pri visoki gredi lahko uporabite tako semena kot sadike. Vsak način ima svoje prednosti in pomanjkljivosti:

Prednost	Pomanjkljivost
Semena	Semena
Velika sortna pestrost Tudi neobičajne sorte	Treba je počakati na kaljenje Traja dlje časa
Sadike	Sadike
• Hitra rast • Hitro pobiranje pridelka	• Vse sorte niso na voljo kot sadike

Za bogato zasaditev visoke grede priporočamo kombinacijo uporabe semen in sadik. Tako lahko kupite sadike paradižnika, zelja in solate, za korenček in posebne sorte paradižnika pa vzamete semena. Če boste uporabili načrt zasaditve, potem boste lahko ob ustreznem času in na pravem mestu uporabili semena in sadike.

Primerna razdalja med rastlinami

Razdalja med rastlinami v visoki gredi je v prvi vrsti odvisna od uporabljene vrste rastline. Načeloma znaša razdalja med vrstami pribl. 20 do 30 cm. Obstajajo pa tudi rastline, pri katerih zadostuje že 10 cm. Več informacij o tem boste našli na embalaži semen ali sadik. Tam najdete tudi razdaljo med posameznimi rastlinami v vrsti. Običajno vsaj 3 do 4 cm.

Sadike potisnite tako globoko v tla, da bo gruda izginila v zemlji. Izjema je solata, ki se kupi v čepkih iz zemlje: tretjina čepka mora segati nad zemljo. Če boste sadiko zasadili pregloboko, bo zgnila.

Nasvet strokovnjaka STIHL: zelišča in številne sorte zelenjave imajo zelo majhna semena, zato se lahko kaj hitro zgodi, da jih zasejete pregosto. Počakajte, da se pokažejo prvi pravi listi. Nato nekaj kalčkov odstranite, da rastlinam zagotovite dovolj prostora. Temu rečemo »pikiranje«.

Katere rastline so primerne za visoko gredo?

Načeloma lahko v visoki gredi sadite večino rastlin, vendar so ene bolj primerne od drugih. Priporočamo hitro rastoče sorte, ki grede ne zasedajo predolgo. V tem smislu brokoli ni najbolj primerna rastlina, ker raste zelo počasi.

Tudi zelo visoko rastoče rastline, kot je visoki fižol ali paradižnik, niso najbolj primerne. Fižol bo verjetno zrasel tako visoko, da boste pri obiranju potrebovali lestev. Enako velja za rastline, ki rastejo zelo na široko: kumarice, bučke ali buče bodo zasedle veliko prostora. Bilo bi zelo škoda, če bi bila vaša visoka greda zaradi nekaj buč povsem polna in ne bi bilo več prostora za drugo zelenjavo. Zato raje zasadite vrste, ki ne zasedejo toliko prostora: zelišča, redkev, korenje ali grmičast paradižnik bodo hitro plodili in pustili dovolj prostora za številne druge rastline.

Visoka greda: katere rastline sodijo skupaj?

Načeloma se rastline iz iste družine ne razumejo najbolje: zato rastlin iz družine razhudnikovk, npr. krompirja, paradižnika, paprike in jajčevca, ne posadite skupaj. Prav tako ne sadite skupaj naslednjih rastlin: krompirja in graha, solate in zelene, paprike in graha. Pa tudi zelje in čebula si medsebojno škodujeta. Pri škodovanju gre običajno za tekmovanje za hranilne snovi. Pri nekaterih pa lahko pride do pojava bolezni in napada škodljivcev. Če si vseeno želite skupaj zasaditi rastline iz iste družine, to storite tako, da med njimi posadite dve do tri sadike druge vrste. Tako bo sobivanje uspešno.

Obstajajo tudi rastline, ki se medsebojno spodbujajo in ščitijo pred škodljivci. Čebula zelo dobro uspeva med koprom, korenčkom in peteršiljem. Pri tem koper spodbuja kaljenje korenčka, njegov vonj pa odganja škodljivce. Vonj čebule pa moti korenjevo muho. Tudi kumarice za vlaganje ali druge vrste kumaric se dobro razumejo s čebulo.

Medtem ko podobne vrste zelenjave ne sodijo skupaj, je to pri zeliščih povsem drugače: skupaj sadite enoletne vrste in nekje drugje skupaj večletne vrste. Skupaj torej sadite baziliko, šetraj, koper in koriander (enoletnice) ter na drugem mestu peteršilj, luštrek in origano (večletnice).

Zasaditev visoke grede: z letnim načrtom do bogatega pridelka

Načrt zasaditve, ki je opisan na začetku prispevka, vam bo pomagal pri učinkoviti zasaditvi. Zaradi razkrajanja plasti v visoki gredi se s časom zmanjšuje vsebnost hranilnih snovi. Če boste vedeli, katere rastline so primerne za katero leto in temu ustrezno prilagodili načrt zasaditve, boste kar najbolje izkoristili prednosti, ki vam jih nudi visoka greda.

Zasaditev visoke grede skozi leta

V prvem letu zasadite večinoma rastline z veliko potrebo po hranilnih snoveh. Te rastline potrebujejo veliko hranilnih snovi in bodo kar najbolje izkoristile bogato plast komposta, ki v prvem letu vsebuje največ hranil. V to skupino spadajo:

Zelenjava:

Cvetača
Češnjev paradižnik
Zelje
Por
Paprika
Rdeče zelje
Zelena
Belo zelje

Zelišča:

Bazilika

Cvetlice:

Krizantema
Pelargonija
Sončnica
Tulipan

V drugem letu izberite mešanico rastlin z veliko in srednjo potrebo po hranilnih snoveh. V tretjem letu zasadite samo rastline s srednjo potrebo po hranilnih snoveh. Sem sodijo:

Zelenjava:

Fižol
Česen
Koleraba
Korenje
Redkev
Solata
Čebula

Zelišča:

Koper
Luštrek
Peteršilj
Drobnjak

Cvetlice:

Dalija
Zajčki

V četrtem letu zasadite rastline s srednjo in majhno potrebo po hranilnih snoveh. V petem letu pa samo še rastline z majhno potrebo po hranilih. Dejansko tem rastlinam celo škoduje, če jih zasadite v zemljo, ki ima zelo veliko hranilnih snovi. Zaradi presežka hranil bodo prehitro rasle in zato bodo bolj dovzetne za napad škodljivcev. Če želite že prvo leto zasaditi rastline z majhno potrebo po hranilih, potem namensko določen del visoke grede pripravite tako, da tam posujete osiromašeno zemljo za lončnice z manj hranili.

To so rastline z manjšo potrebo po hranilih:

Zelenjava:

Grah
Motovilec
Blitva
Špinača

Zelišča:

Majaron
Sivka
Timijan
Večina sredozemskih zelišč, ker imajo raje bolj suho okolje.

Cvetlice:

Begonija
Jeglič
Mačeha

Pravilna zasaditev visoke grede glede na letni čas

Rastline se v nekaterih letnih časih počutijo bolje kot v drugih. S pravilno izbranim časom zasaditve boste preprečili napad škodljivcev: če zgodnjo sorto korenja sejete dovolj hitro, vas bo že junija razveselila z užitnimi plodovi. Tako jih boste lahko pobrali, še preden škodljivci na njih odložijo svoja jajčeca. Zato je zelo pomembno, da v vsakem letnem času zasadite primerne vrste zelenjave.

Visoka greda spomladi

Od marca naprej lahko sadite naslednje vrste: rukolo, berivko in redkvico. Pa tudi špinačo. Malo pozneje, nekje na koncu aprila, sadite mlado čebulo, čebulo in por. Vendar si pustite še nekaj prostora, maja namreč nastopi čas za krompir, papriko in čili. Če želite imeti paradižnik, izberite grmičaste sorte.

Visoka greda poleti

Ali želite saditi poletno zelenjavo? Junija in julija je čas za naslednje rastline: koleraba, korenje ali zelje. Pa tudi hitro rastoče vrste nizkega fižola ali redkev so primerne za sejanje poleti. Avgusta je potem čas za sejanje jesenskih solat, npr. radiča ali endivije.

Visoka greda jeseni

Tudi jesen je lahko vesela. Zdaj je pravi čas za rukolo. Izkoristite september in oktober in ponovno sejte.

Visoka greda pozimi

Čez zimo lahko leseno visoko gredo pokrijete s ponjavo in jo tako zaščitite pred zimskimi vplivi. Kako druge grede zaščitite čez zimo, boste izvedeli v našem prispevku. Sicer pa lahko visoka greda tudi pozimi prinaša plodove: zimska zelenjava, npr. špinača ali zelje, dobro prenaša mraz. Zelje postane zaradi mrazu celo bolj okusno. Pa tudi blitvi ne škodi ohladitev. Ta zelenjava se poleti sadi in pozimi pobira. Lahko pa tudi dodate zemljo za lončnice in visoki gredi privoščite zaslužen zimski počitek.

Nasveti za zasaditev visoke grede

Na kaj še morate biti pozorni pri zasaditvi visoke grede?

Dodajanje zemlje spomladi

Vsako pomlad visoki gredi dodajte zemljo za lončnice, saj se plasti vsako leto znižajo nekje za 10 cm.

Novo polnjenje

Vsakih 6 do 7 let v celoti na novo napolnite visoko gredo. V tem času so se vse plasti razkrojile in ne služijo več svojemu namenu: do zračenja ne pride več, vse hranilne snovi so porabljene.

Pogosto zalivanje

Zaradi razkrajanja nastaja potrebna toplota, na grobo zdrobljeno vejevje pa poskrbi, da voda ne zastaja. Kot posledica tega pa je v visoki gredi manj vode. Zato jo je treba bolj intenzivno zalivati kot navadno gredo.

Izogibajte se trajnicam

Načeloma lahko v visoki gredi posadite tudi večletnice, kot so rožmarin in jagode. Vendar bo pomladno polnjenje z novo zemljo oteženo, ker boste morali paziti na obstoječe rastline in njihove korenine. Zato priporočamo, da zasadite enoletnice.

Povzetek: polnjenje visoke grede in zasaditev

Visoko gredo napolnite s petimi plastmi, od grobe spodaj do najbolj fine zgoraj: ostanki obrezovanj grmičevja in dreves – travna ruša ali stara odeja – ostanki trajnic, listje in veje – nezrel kompost – zrel kompost in zemlja.
Plasti so namenjene zračenju, ustvarjanju toplote in dovajanju hranilnih snovi rastlinam.
Na visoki gredi lahko posadite okrasne ali kulturne rastline.
Naredite načrt zasaditve in določite, kdaj boste sadili katere rastline. Tako boste preprečili nezasedena mesta.
Izogibajte se rastlinam, ki rastejo zelo visoko ali široko.
V idealnem primeru upoštevajte vrstni red saditve po letih, od rastlin z veliko potrebo po hranilih do rastlin z majhno potrebo po hranilih.
Upoštevajte, da se rastline v različnih letnih časih različno dobro počutijo.
Vsakih 6 do 7 let v celoti na novo napolnite visoko gredo.