Obrezovanje žive meje: tako boste naredili učinkovito in lepo zaščito pred pogledi

Kdaj je najboljši čas za obrezovanje žive meje?

Živa meja predstavlja hkrati zaščito pred pogledi in življenjski prostor za živali. Naj gre za intenzivno obrezovanje ali oblikovanje – redno in pravilno obrezane žive meje bodo rasle gosto in zdravo. Najprimernejši čas za obrezovanje je odvisen od letnega časa in vrste žive meje.


Najprimernejši čas za obrezovanje žive meje

Nekatere rastline imajo rade nežno obrezovanje, spet druge pa brez težav prenesejo intenzivno obrezovanje šele pozno v letu. Hitro rastle rastline, ki jih želite obrezati v zelo natančnih linijah, je treba obrezati dvakrat.

Rez žive meje februarja

Od sredine do konca februarja, še preden se pojavijo poganjki, se po rastlinah še ne pretaka veliko soka, zato bodo najbolje sprejele intenzivno obrezovanje. Poleg tega takrat v živih mejah še ne gnezdijo ptice. Takšno zgodnje obrezovanje spodbuja rast predvsem pri gabru ali maklenu.


Pomladna rez cvetočih živih mej

Pri forziciji, snežni kepi ali jasminu počakajte z obrezovanjem do pomladi. Obrezujte šele po cvetenju. Pri tem pazite, da ne motite kakšnih gnezdečih živali.

Poletna rez cvetočih živih mej

Obsežnejše obrezovanje žive meje lahko izvedete od konca junija do začetka julija ob ne preveč vročem dnevu. V tem času namreč večina začne ponovno poganjati.

Ustrezna temperatura za obrezovanje žive meje


Nasvet št. 1
Živo mejo ne obrezujte pri previsokih temperaturah in neposrednih sončnih žarkih, saj je potem notranje listje naenkrat izpostavljeno močnemu soncu, zato se lahko občutljivi mladi poganjki ožgejo. 

Nasvet št. 2
Predvsem poleti je najbolje, če obrezujete v oblačnem vremenu.

Nasvet št. 3
Če je pomlad še hladna in dosegajo temperature pod –5°C, potem žive meje ne obrezujte. V tem primeru se rane namreč zelo počasi celijo, manjše veje pa se zaradi mrazu hitro zlomijo.


Kdaj naj se obrezujejo mlade žive meje?


Listnate žive meje (maklen, gaber in bukev) se že zgodaj obrezujejo. Pri tem porežete konce poganjkov, da spodbudite močno razraščenost.

Igličaste žive meje (tuja, iglavci) potrebujejo prvo leto mir, da se dobro razrastejo. Od drugega leta naprej jih vsako leto obrezujete.


Kako pogosto je treba obrezovati živo mejo?

Imetniki hiše in vrta običajno obrezujejo svojo živo mejo enkrat letno, konec junija. Kljub temu se priporoča, da se živa meja prvič obrezuje že od sredine do konca februarja, da prilagodite njeno višino in širino. Drugo in bolj intenzivno obrezovanje se izvede na začetku poletja. 

Pogostost obrezovanja glede na vrsto žive meje

  • Enkrat letno: tisa, češmin, lovorikovec, tuja in pacipresa.
  • Dvakrat letno: liguster, gaber, maklen in bukev.

Vsako obrezovanje spodbudi rast žive meje. Če živo mejo obrezujete pogosto in manj intenzivno, se bo s časom zgostila. Pri tem ji je treba zagotoviti dovolj vode, toplote in svetlobe.

Nasvet strokovnjaka STIHL: obrezovanje žive meje priporočamo dvakrat letno. Spomladi, nekje do začetka marca, se izvede t. i. pomladna rez. Pri tem potekata intenzivno obrezovanje in oblikovanje. Poleti se obrezuje samo za ohranitev oblike: takrat živo mejo popravite samo na mestih, kjer neenakomerna rast ni bila vidna, saj še listje ni zraslo. Obrezujete nekje dve tretjini letnih poganjkov in s tem odstranite moteče izstopajoče poganjke.
Nega žive meje: pravilno obrezovanje
S pravilnim obrezovanjem spodbujate rast žive meje in poskrbite za njeno gosto razraščanje. Z našimi nasveti boste preprečili neporaščena mesta in neenakomerno obrezane žive meje.


Pravilen postopek pri obrezovanju žive meje

Letni prirast obrežite nekje za dve tretjini, tretjino pustite – vendar samo na straneh. Glavne poganjke zgoraj pustite rasti, dokler živa meja ne doseže želene višine. Neenakomerno razraslo, slabo poraščeno ali neustrezno oblikovano živo mejo boste lahko pomladili samo še z intenzivnim obrezovanjem. Vendar pozor: igličaste žive meje se po intenzivnem obrezovanju v oleseneli del ne bodo več zarasle. Zato je treba tudi pri rednem obrezovanju poskrbeti za to, da se vedno odrežejo samo zelene iglice oz. pri tujah zeleni poganjki. Izjema je tisa. Ta prenese tudi intenzivnejše obrezovanje.

Pozor: nekatere rastline, npr. tuja ali tisa, lahko izzovejo alergijske reakcije. Zato pri obrezovanju vedno nosite zaščitne rokavice.

Idealno vreme za obrezovanje žive meje

Obrezovanja žive meje ne izvajajte pri visokih temperaturah in močnem sončnem obsevanju, saj v tem primeru obstaja nevarnost izsušitve in odmiranja na mestih rezanja. To velja tudi za prenizke temperature: če je pomlad še zelo hladna, potem žive meje ne obrezujte, saj se rane celijo zelo počasi in so manjše veje zaradi mraza zelo lomljive.

Ravno obrezovanje žive meje

Za ravno obrezovanje je smiselno, da si izberete nek rob ali ravni odsek, ki poteka vzporedno z živo mejo. Na primer robnik trate ali podobno. Ali pa napeljete vrvico, s katero si lahko pomagate. Poleg tega pazite, da držite rezalnik za živo mejo vodoravno. Občasno se oddaljite od žive meje in poglejte, kako je videti od daleč. Tako boste lažje videli, ali obrezujete v ravni črti.

Obrezovanje žive meje v obliki trapeza

Da preprečite ogolitev spodnjih vej, obrežite živo mejo v obliki trapeza, spodaj širše, zgoraj ožje. Sicer spodnji predel žive meje prejme premalo svetlobe. V vsakem primeru preprečite, da bi bila živa meja spodaj ozka, zgoraj pa širša, saj bo zgornji del senčil spodnjega.

Obrezovanje in rezanje mladih živih mej

Po sajenju žive meje je takoj ne smete obrezovati. Šele drugo leto začnite z oblikovanjem. Pri tem mora ostati glavni poganjek nepoškodovan, dokler živa meja ne doseže želene višine. Vse ostale poganjke skrajšate za polovico.

Zapiranje lukenj v živi meji

Če v živi meji nastane luknja, potem imamo preprost recept: veliko svetlobe. Manjše luknje se hitro zarastejo, če prejmejo dovolj sonca. Zato odstranite veje v bližini ali druge moteče dejavnike, da boste zagotovili dovolj svetlobe. Večje luknje zapolnite tako, da sosednje poganjke vodite čez nezaraščena mesta in jih oprite z ravno palico iz lesa ali podobno. Poganjke lahkotno privežite na palico.

Zbiranje ostankov obrezovanja

Po obrezovanju žive meje je treba poskrbeti za odstranjevanje ostankov obrezovanja. Če pustite ostanke na trati, bodo ovirali rast trave in nastala bodo neporaščena mesta. Najbolje bo, če ostanke obrezovanja zberete s pahljačastimi grabljami ali pa kar uporabite akumulatorski pihalnik, kot je model STIHL BGA 56. Kot alternativa se ponuja tudi položitev kosa tkanine, npr. stare rjuhe, na katero bodo odpadli ostanki obrezovanja. Predvsem pri drobnolistnem grmičevju, npr. pušpanu, vam bo to prihranilo veliko dela, saj boste brez težav zbrali in odstranili ostanke obrezovanja.

Kako visoka je lahko živa meja?

Višina žive meje je odvisna od lokacije.  Na občinskem uradu preverite, kako visoka je lahko v vaši občini, da ne boste imeli težav.


Spoznajte naprave: standardni in podaljšani rezalniki za živo mejo

Pri obrezovanju žive meje in okrasnega grmičevja potrebujete dobro orodje. Rezalniki za živo mejo in podaljšani rezalniki za živo mejo STIHL bodo z lahkoto poskrbeli za vsako živo mejo in vsak grm. Naj gre za strokovnjake za urejanje in vzdrževanje zelenih površin in okolice ali lastnike vrta – v obsežnem prodajnem programu STIHL boste našli pravilno napravo za vsako opravilo.

Rezalniki za živo mejo

Naši rezalniki za živo mejo so bili zasnovani za profesionalne uporabnike in so izdelani za dolgotrajno uporabo. Zato bodo več kot primerni tudi za vaš vrt. Prepričali vas bodo predvsem pri delu na višini od bokov do prsi, ker s svojo okretnostjo zagotavljajo zelo natančno delo in zahtevnejše oblikovanje. 

Podaljšani rezalniki za živo mejo

Podaljšani rezalniki za živo mejo so primerni predvsem takrat, ko je živa meja zelo široka in visoka ter potrebujete napravo z večjim dosegom. Na voljo so kratke in dolge izvedbe droga, primerni so za profesionalne uporabnike pri negi krajine ter zahtevne zasebne uporabnike.   

Akumulatorski rezalniki za živo mejo
Z našimi akumulatorskimi rezalniki za živo mejo razreda 36 V boste delali tišje, pri tem pa ohranili vso moč obrezovanja. S svojo zmogljivo litij-ionsko baterijo dosegajo veliko število gibov.

Električni rezalniki za živo mejo

Električni rezalniki za živo mejo STIHL vas bodo prepričali z natančnim rezom, optimalno obliko nožev in mirnim ter zmogljivim delovanjem. Uravnotežena zasnova zagotavlja dobro upravljanje.

Bencinski rezalniki za živo mejo

Zmogljivi bencinski rezalniki za živo mejo STIHL so idealni pomočniki za delo na večjih površinah pri negi parkov in krajine. Naprave nimajo kablov, kar omogoča neomejeno svobodo pri gibanju.

Tehnika za obrezovanje srednje visokih živih mej z rezalnikom za živo mejo


Obrezovanje zgornje strani: pri rezanju zgornje strani vodoravno vodite rezalno letev pod kotom od nič do deset stopinj. Z nihanjem obrezujte živo mejo.


Tehnika obrezovanja visokih živih mej s podaljšanim rezalnikom za živo mejo

Navpični rez s strani na večji razdalji: pri tej tehniki rezalno letev nastavite v ustreznem kotu. V bližini delate z navpično postavljeno rezalno letvijo.

Navpični rez s strani na večji razdalji: pri tej tehniki rezalno letev nastavite v ustreznem kotu. V bližini delate z navpično postavljeno rezalno letvijo.

Kakšna je razlika med podaljšanimi rezalniki za živo mejo in običajnimi rezalniki za živo mejo?

Rezalniki za živo mejo STIHL so bili razviti posebej za nego gosto razraščenih in dolgih živih mej. Obojestranski noži so primerni tako za intenzivno obrezovanje kot tudi za trimanje v vodoravnem in navpičnem položaju.


Podaljšani rezalniki za živo mejo STIHL imajo daljši drog, ki omogoča obrezovanje zelo visokih, dolgih in širokih živih mej. Rezalno letev lahko premaknete za do 145° in tako udobno nastavite želeni kot.


Oblikovanje grmičevja 

Nekaterim zadostuje redno letno obrezovanje, nekateri pa so pravi umetniki in obrezujejo svoje grmičevje v različne estetske oblike.

Obrezovanje geometrijskih oblik

Geometrijske oblike se obrezujejo s pomočjo napetih vrvic ali okvirja iz lesenih letvic. Tudi visokodebelne rastline lahko olepšate in si tako ustvarite svoj sanjski vrt.
  • Okvir obračate okoli rastline in porežete vse izstopajoče poganjke.
  • Tako na preprost način dosežete različne oblike.

Pomembne informacije na temo oblikovanja


Katera vrsta rastlin je najbolj primerna za topiarije?

Za »topiarije«, natančno oblikovane rastline, so najprimernejše gosto razraščene vrste, npr. pušpan ali tisa.

Kako oblikujete živo mejo?

Debelejše, gosto razraščene veje predstavljajo glavne osi želene oblike. Veje pritrdite z žico, da jih usmerite v želeno smer.

Fantazijske oblike iz grmičevja

Za obrezovanje fantazijskih oblik, npr. živali, izdelajte mrežasto ogrodje, ki ga položite na grmiček.
  • Nato boste brez težav obrezovali vzdolž mreže.
  • Uporabiti morate priročen, ostri rezalnik, ki poskrbi za natančen rez.
  • Vse poganjke, ki segajo zunaj mrežastega ogrodja, večkrat letno porežete, da spodbudite gosto rast rastline.
  • Za posebne figure boste potrebovali več let.

Povzetek: obrezovanje žive meje

  • Glavno obrezovanje opravite spomladi, najbolje tik pred nastankom prvih poganjkov.
  • Cvetoče žive meje obrezujte šele po cvetenju.
  • Če boste živo mejo obrezovali poleti (od marca do septembra), prej dobro preverite, da v njih ne gnezdijo ptice ali druge živali.
  • Živo mejo obrezujte, ko ne bo prevroče in tudi ne, ko pride do zmrzali. Prav tako se izogibajte neposrednim sončnim žarkom.
  • Nove poganjke odrežite na tretjino.
  • Rezalnike za živo mejo uporabljajte za žive meje do višine prsi, podaljšane rezalnike za živo mejo pa za visoke žive meje.
  • Naredite okvirje in iz grmov oblikujte topiarije.