Pravilno gnojilo je prilagojeno potrebam rastlin in vsebuje hranilne snovi, ki jih tla na vrtu ali v posodi ne morejo nuditi – ali pa so hitro potrošene. Po drugi strani pa obstajajo tudi primeri, ko tla že imajo dovolj hranilnih snovi in bi gnojenje rastlinam in okolju bolj škodilo kot koristilo. Predvsem prekomerno gnojenje s koncentriranimi mineralnimi gnojili ima negativne posledice: njihove sestavine lahko zaidejo v podtalnico in jo onesnažijo. Na vrtu priporočamo gnojenje z organskimi gnojili, ker boste tako tlom vrnili naravne hranilne snovi. Industrijska mineralna gnojila pa v tla vnašajo umetne hranilne snovi, ob napačni uporabi pa lahko škodujejo okolju.
Analizo tal priporočamo zaradi več razlogov: z njo prejmete točne informacije o stanju tal in se tako lažje odločite, katero gnojilo boste uporabili v prihodnosti. Poleg tega boste s tem preprečili prekomerno gnojenje tal, prihranili denar in prispevali k bolj zdravemu okolju.
Analiza tal se sliši zapleteno, vendar to ni. V spletu boste hitro našli različne ponudnike in laboratorije. Od njih boste prejeli komplet s pripomočki, s katerimi boste odvzeli vzorec svojih tal. V nekaj tednih boste prejeli rezultate analize tal. Odvisno od testa bodo podatki vsebovali prisotne hranilne snovi in morebitne škodljive elemente. Na osnovi teh informacij boste lahko izbrali primerno gnojilo za svoj vrt.
Mineralna gnojila so umetno pridobljena gnojila, ki vsebujejo različne mineralne snovi. Velikokrat so na voljo v tekoči obliki. V prvi vrsti vsebujejo industrijsko pridelane soli. Nudijo visoko koncentrirano količino hranilnih snovi, ki so rastlinam takoj na voljo. Bolj kot so tla peščena, težje zadržujejo gnojila in hitreje se sperejo. Predvsem pri mineralnih gnojilih je to lahko težava, saj pride do obremenitve okolja.
Organska gnojila so sestavljena iz organskih materialov, npr. rožene moke. Zato jih lahko štejemo med naravna gnojila. V tla vnašajo dušik in druge hranilne snovi, vendar je treba počakati, da jih mikroorganizmi razkrojijo. Ker organska gnojila najprej razpadajo, delujejo počasneje od mineralnih, vendar okolju bolj prijazno, zato jih tudi priporočamo. Edina izjema pri tem so posodovke. Te lahko brez pomislekov gnojite z mineralnim gnojilom, saj to ne more zaiti v tla. Poleg tega v zemlji za lončnice ni mikroorganizmov, ki bi lahko razkrajali gnojilo.
Sestavljena gnojila (NPK) so na voljo v mineralni in organski izvedbi. Ime so dobila po vsebovanih hranilnih snoveh: N = dušik, P = fosfor in K = kalij. Zaradi visoke koncentracije se težko odmerjajo. Na voljo so gnojila z različnimi razmerji hranilnih snovi, ki so odvisna od vrste rastlin. Pri gnojilih NPK obstaja nevarnost, da boste vnesli preveliko količino ene od hranilnih snovi. Tukaj vam lahko pomaga analiza tal.
Vrt gnojite od pomladi naprej – torej nekje od marca/aprila, ko so rastline spet bolj aktivne. Odvisno od vrste bo gnojilo učinkovalo do šest mesecev. Pri tem je pomembno, da pred zimo ne gnojite: v tem času se rastline pripravljajo na mirovanje in zaustavijo rast, s čimer pade potreba po hranilnih snoveh. Več informacij o vrtu pozimi najdete v našem prispevku.
Spomladi na vrtu začnete s t. i. temeljnim gnojenjem. Če uporabljate organsko gnojilo, ga raznesite po tleh in ga pograbljajte v tla. Nato zalijte, tako da bo gnojilo mikroorganizmom hitro na voljo in bodo lahko takoj začeli z razkrajanjem.
GNOJENJE POLETI
Odvisno od vrste in kakovosti gnojila lahko to učinkuje do šest mesecev. Po potrebi lahko poleti gnojenje ponovite. Številne rastline z veliko potrebo po hranilnih snoveh, npr. vrtnice, bodo vesele dodatnega gnojenja poleti in se vam bodo zahvalile s prekrasnimi cvetovi. Pomembno: v vročem in suhem vremenu ne gnojite.
Jeseni se spremeni metabolizem rastlin. Zato takrat gnojenje odsvetujemo. Narava in z njo rastline se pripravljajo na zimski spanec. Gnojite šele naslednje leto.
Nasvet strokovnjaka STIHL: dodajanje komposta pri rastlinah z veliko potrebo po hranilnih snoveh, npr. okrasnih trajnicah, ne more v celoti nadomestiti gnojenja. Vendar lahko z njim potrebo po gnojilih zmanjšate za tretjino. Učinek komposta v tleh je bolj ali manj nenadomestljiv. Z njim boste namreč dolgoročno zagotovili rahla tla z veliko hranilnimi snovmi.
Različne rastline na vašem vrtu imajo različne zahteve glede gnojenja. Tukaj smo za vas zbrali informacije o tem, katerim rastlinam morate dodati specialno gnojilo, kdaj uporabiti univerzalno gnojilo in katere rastline gnojila sploh ne potrebujejo.
GNOJENJE ZELENJAVNE GREDE
Gnojenje zelenjavne grede je močno odvisno od posajenih rastlin. Te imajo različne potrebe, ki jih morate upoštevati. Pri gnojenju zelenjave velja: rastline, ki imajo užitne plodove, načeloma potrebujejo več kalija, enako velja za korenovke. Tudi paradižniki dobro prenašajo specialna gnojila.
Pri gnojenju zelenjavne grede bo za bogat pridelek poskrbelo gnojilo z dolgim delovanjem.
GNOJENJE SADNEGA DREVJA
Sadnega drevja na vrtu ni treba gnojiti. Običajno se dobro znajde z obstoječimi hranilnimi snovmi v tleh. Pri peščenih tleh priporočamo dodajanje komposta in rožene moke, nekje 1 meter okoli debla. Ali imate dodatna vprašanja o negi sadnega drevja? Potem preberite naš prispevek o obrezovanju sadnega drevja.
GNOJENJE ŽIVE MEJE
Gnojenje žive meje je odvisno od njene vrste. Cvetoče žive meje se bodo zadovoljile s preprostim univerzalnim gnojilom. Zimzelenim živim mejam, npr. tujam, lahko pomagate z magnezijevim gnojilom. Grmičevja, npr. rododendron, pa imajo posebno zahtevo: bolje uspevajo v kislih tleh in zato potrebujejo gnojilo na osnovi šote. Na uspešno rast vaše žive meje poleg gnojila vpliva tudi pravilno obrezovanje – več o tem najdete v našem prispevku o obrezovanju žive meje.
GNOJENJE ZELIŠČ
Gnojenje je odvisno od vrste zelišča. Več gnojenja potrebujejo bazilika, drobnjak in peteršilj. Če rastejo na peščenih tleh, potem jim morate dodajati gnojilo za zelišča ali primerno gnojilo za zelene rastline. Sredozemska zelišča, npr. origano ali timijan, pa niso tako zahtevna. Bodo pa vseeno vesela komposta, ki bo izboljšal kakovost tal.
GNOJENJE TRAJNIC
Trajnice, ki bujno cvetijo, imajo večjo potrebo po hranilih in jih lahko pognojite z univerzalnim gnojilom. Običajno zadošča temeljno gnojenje. V to skupino sodijo npr. bergenija in skoraj vse trajnice, ki uspevajo v polsenčni in senčni legi.
GNOJENJE CVETLIC
Cvetlice v posodi ali loncu so ločene od tal. To pomeni, da v njih ni omembe vrednih mikroorganizmov, ki bi dovolj hitro razkrojili organsko gnojilo. Zato ga pri posodovkah ne uporabljajte. Izjema so večletne posodovke, npr. oleander. Primerno pognojene cvetlice se vam bodo zahvalile z bujnim cvetjem.