Pravilno kompostiranje – priprava gnojila doma

Kompostnik na domačem vrtu
Priprava komposta: korak za korakom
Kako skrbeti za kompost?
Raznos komposta
Razmerje materialov v kompostu
Tipične težave komposta
Povzetek

Kompostnik na domačem vrtu

Kompostiranje ima veliko prednosti. Po eni strani s kompostnikom prihranimo denar, saj moramo kupiti manj gnojila. Po drugi pa izkoristimo tudi surovine, ki jih ponuja naš vrt: odcvetele rastline in zeleni odrez ne gredo na odpad, temveč se vrnejo v zemljo v obliki dragocenih hranil. V samo eni pesti komposta je okoli deset milijard organizmov, ki posledično poskrbijo za boljšo strukturo tal in več hranil. Vaše rastline bodo bolj odporne proti škodljivcem in hitreje rasle.

Od odpadka do humusa

V kompostu se reciklirajo odpadki, tako da organizmi odpadne snovi spremenijo v črni humus. Ta humus imenujemo tudi »črno zlato«. Zdrav kompost namreč nudi ravno pravšnje pogoje, da je razkrajanje čim bolj učinkovito.

Kaj je kompostnik?

Kompostnik je zbiralnik za pripravo komposta. Narejen je lahko iz lesa ali umetne mase. Posebni hitri oz. termokompostniki so toplotno izolirani zbiralniki povečini iz umetne mase, ki učinkovito shranjujejo toploto. To pa pospeši hitro razkrajanje vsebine. Kompostnik ima običajno eno ali več odprtin za odvzem za lažjo uporabo komposta. Kupimo lahko kompostnike različnih mer in seveda po različnih cenah. Pri nakupu bodite pozorni na dobro stabilnost kompostnika.

Kakšni tipi kompostnikov obstajajo?

Termokompostnik

Povečini iz umetne mase in toplotno izolirane plasti.
Hitro razkrajanje.
Zelo hitro kompostiranje, pribl. 4 do 6 mesecev.
Brez neprijetnega vonja.
Vsebino prelagajte vsake 4 tedne.
Postavitev neposredno na zemljo (kot pri ostalih kompostnikih).
Kompost je zaščiten pred izsušitvijo in mrazom.
Potrebuje bolj sončno lego.
Majhno dovajanje svežega zraka.

Preprosto naredite tudi sami.
Treba postaviti na takšno mesto, da je zaščiten pred vremenskimi vplivi.
Dva prekata, eden za polnjenje in drugi za kompostiranje.
Treba premetati vsaj 1-krat letno.
Leseni kompostniki so dovzetni za plesnobo.

Priprava in nega komposta: korak za korakom

Za dober kompost res ne potrebujemo veliko: ustrezen prostor na vrtu, kupljen ali doma narejen kompostnik in nekaj nasvetov za pravilno kompostiranje iz naših navodil v nadaljevanju.

Kam postaviti kompostnik?

Kompostnik je treba postaviti neposredno na zemljo, kjer bo dobro dostopen s samokolnico. Ne postavljamo ga na ploščice ali kamen. Pomembno je, da je podlaga vodoprepustna. Kompostnik je najbolje postaviti na senčno lego in tako, da je zaščiten pred vetrom. Idealno mesto je pod drevesom ali grmičevjem.

Izbira materiala za kompostnik

Za izdelavo kompostnika priporočamo les ali umetno maso. Ta material omogoča potrebno odpornost in dolgoročno zaščito pred zunanjimi vplivi. Ker kompost potrebuje dovod svežega zraka, izberite oz. izdelajte takšen kompostnik, ki ima na straneh odprtine. Če imate velik vrt, priporočamo postavitev dveh do treh kompostnikov. Tako boste lahko biološke odpadke odlagali na kup enega kompostnika, medtem ko bo kompost drugega kompostnika zorel. Kompost lahko v manjših zbiralnikih naredite tudi doma na terasi ali balkonu.

Material in orodje za pripravo komposta

Zrel kompost
Hitri kompostnik ali zbiralnik
Samokolnica
Lopata
Vile

Priprava komposta

Za spodnjo plast približno 20 cm visoko nasujte grobo zdrobljeni material.
Nato sledi plast iz vrtne ali kompostne zemlje. Ta naj bo visoka 7 do 10 cm. Z vrtno zemljo boste v kompost vnesli hranilne snovi in bioorganizme, ki omogočajo proces razkrajanja.
Kompost je zdaj pripravljen na nalaganje.

Pokrivanje komposta

Nasvet strokovnjaka: poleg kompostnika posadite buče ali kumare, da njihove vitice in veliki listi delajo senco kompostu.
Hitri in termokompostniki so ves čas pokriti. In pokriti tudi ostanejo,
Odpirajo se samo pri zalivanju.

Prelaganje komposta in počivanje

Po približno treh do štirih tednih se vsebina kompostnika zmanjša.
Premešajte kup z lopato, da pospešite dobro prezračevanje in mešanje.
Če je kompost prevlažen, mu primešajte grob in suh material, npr. vejice ali narezano suhljad.
Hitre kompostnike je treba preložiti po prvih štirih tednih, takoj ko je zbiralnik poln.

Uporaba komposta

Hitri kompostnik: po nekje devetih mesecih je kompost pripravljen na uporabo, zdaj se drobi in diši po gozdu.
Leseni kompostnik: odvisno od vremena lahko traja do dve leti, da bo kompost zrel za uporabo.
Grobe kompostne kose lahko uporabite za nov kompostni kup.

Raznos komposta

Pred raznosom

Pred raznosom mora kompost dozoreti in biti prečiščen: za to ga s pomočjo lopate premečite skozi poševno postavljen presejalnik, da ločite večje kose, kamne in druge nečistoče in ostane samo fini delež.

Raznos

Po šestih do dvanajstih mesecih je sveži kompost pripravljen za uporabo kot organsko gnojilo. Vsebnost hranil v njem je odvisna od uporabljenega materiala. S kompostom gnojimo samo grmičevje in rastline, katerih potreba po hranilih ni tako velika. Za druge rastline pa lahko pri uporabi komposta odmerek ostalih gnojil zmanjšate skoraj za polovico.

Odmerek

Približno 3 do 4 litre na kvadratni meter. To je ena zvrhana lopata. Za izboljšanje zemlje uporabite le zreli kompost, ki je zorel vsaj 12 mesecev. Ta je povsem razkrojen in vsebuje manj hranil, vsebuje pa stabilen humus, ki se v zemlji ne bo več spreminjal.

Kako skrbeti za kompost?

Načeloma sta priprava in skrb za kompostni kup relativno enostavna. Kljub temu pa obstaja nekaj trikov, s katerimi bo humus še posebno uporaben.

Ustrezna mešanica komposta

Bolj grobe odpadke, kot je odrez grmičkov, je treba dobro pomešati z mokrimi odpadki od zelenjave in suhimi, nehranljivimi materiali, kot so zmlete veje ali listje. Pazite, da nikoli ne naložite prevelike količine enakega materiala, saj to ovira enakomerno razkrajanje.

Pravilno razmerje vrtnih odpadkov

Dobro gnojilo nastane takrat, ko je razmerje ogljika in dušika v kompostu 25:1 ali 30:1. Če je več ogljika, bo razkrajanje trajalo dlje časa. Če je več dušika, pa to preprečuje stabilne humusne spojine.

Poleg zraka in vode mikroorganizmi potrebujejo tudi organsko vezani ogljik (C) in dušik (N), pri čemer je pomembno njuno uravnoteženo razmerje. Mokri zeleni odpadki iz gospodinjstev ali mladi deli rastlin vsebujejo veliko dušika in jih je treba pomešati s suhimi, z ogljikom bogatimi posekanimi vejami, narezano suhljadjo, jesenskim listjem ali slamo. Za to vedno zmešajte dva dela z dušikom bogate snovi z enim delom z ogljikom bogate snovi. Ker pokošena trava hitro gnije, jo v kompostnik nalagajte le v tankih plasteh. Če boste dodali še pest rožene moke, bo razkrajanje hitrejše. Manjše kot so veje in stebla trajnic, tem bolj primerne so za mikroorganizme.

Kaj smemo odložiti na kompost?

Odločilnega pomena pri kakovosti naravnega gnojila so njegove sestavine. Kompostiramo lahko vse organske, razkrojljive snovi. To so lahko odpadki iz vrta ali gospodinjstva. Pri tem velja, bolj pestra, kot je mešanica, bolj kakovosten bo kompost.

Kaj spada na kompost?

Seno za male živali
Jajčne lupine
Kavne usedline, čajne vrečke, filtri
Časopisni papir, kuhinjske papirnate brisače
Lončnice, rezano cvetje
Odpadki od sadja in pokošena trava samo v majhnih količinah
Plevel samo brez semen

Drobljenje rezanega grmičevja in drugih zelenih ostankov

Na kompost lahko naložimo tudi zeleni odrez, kot so posekane vejice in veje živih mej in grmičevja. Ves ta material pa je treba najprej zdrobiti. S tem povečamo površino za mikrobe in ostanki se prej razkrojijo. Priporočamo uporabo vrtnega drobilnika, ki odpadke s svojim sistemom nožev hitro in brez težav zdrobi.

Razmerje materialov v kompostu

Da boste imeli zdrav kompost, upoštevajte pravilno razmerje snovi. Le tako bo kompost dobil vse, kar potrebuje, npr. kisik, dušik in vlago.

Kaj ne spada na kompost?

Olje in maščobe
Ostanki hrane živalskega izvora (meso, sir, kosti)
Pekovski izdelki
Pepel lesa
Mačji in pasji iztrebki
Vsebina vrečke sesalnika
Revije
Kamen, usnje
Steklo in kovine
Tetrapak

Kompostiranje brez večjih težav

Z vrtnim drobilnikom hitro do odličnega gnojila

Obrezovanje je pomemben korak pri negi rastlin. Tako nastali vrtni odpadki se lahko nadalje uporabijo in primešajo v kompostni kup.

Priporočamo, da pred tem material zdrobite, recimo z vrtnim drobilnikom STIHL. Na takšen način zmanjšate volumen materiala in rastlinske odpadke zdrobite tako, da se pozneje hitreje razkrojijo v zelo kakovostno gnojilo. Tudi rezano cvetje, odpadke od sadja in zelenjave ali jesensko listje lahko drobite z drobilnikom, da dodatno pospešite postopek razkrajanja.

Kompostiranje jesenskega listja

Če želite na kompost odložiti jesensko listje, ga lahko zberete tudi s kosilnico. Če ga pomešate s sveže pokošeno travo, boste dosegli odlične rezultate. S suhim listjem pokošena trava dobi zrak in prepreči se nastajanje plesnobe. Listje obogati zeleni odrez tudi z ogljikom, kar je odlično za uspešno kompostiranje.

Na večjih vrtovih lahko listje tudi začasno shranite. To storite recimo z ogrodjem iz žične mreže, ki ga napolnite z listjem. Naslednje leto potem postopoma nalagate listje na kompost.

Tipične težave komposta

Kompostiranje vedno ne bo uspelo že pri prvem poskusu, zato smo pripravili enostavne predloge za večino običajnih težav.

Kompost zaudarja

Pri smrdečih kompostnih kupih gre običajno za stoječo vlago. Ne dodajajte preveč mokrih dodatkov. Na žalost bo treba kompostni kup ponovno narediti, saj gnilega komposta ni več mogoče rešiti. Pri tem pazite na pravilno nalaganje vrtnih odpadkov po plasteh.

Plesniv kompost

Bakterije plesni se nahajajo v vsakem vrtu in so povsem naravne. Če pa pride do nastanka močne plesnobe, je bilo najverjetneje naloženih preveč mokrih snovi. Kompost v tem primeru nekoliko premešajte in suh material dobro pomešajte z mokrim. Plesen bi morala počasi izginiti.

Kompost ne dozori

Kompost rabi svoj čas, da dozori. Glede na letni čas in zunanje temperature ta postopek včasih traja tudi šest do dvanajst mesecev, da iz različnih snovi nastane bogat humus. Ne pozabite: kompost sicer potrebuje svoj mir, vendar ga je treba vsake toliko pomešati oz. prekopati. Torej, ko se količina v kompostu zmanjša približno za tretjino, vzemite v roko lopato in premešajte kompost. S tem boste izboljšali prezračevanje in pospešili kompostiranje.

Povzetek: pravilno kompostiranje

Kompost iz odpadkov iz vrta in gospodinjstva predstavlja zelo hranilno in naravno gnojilo za vaše rastline.
Hitri kompostniki so resda hitrejši in kompaktnejši, so pa tudi dražji od lesenih kompostnikov ali odprtih kompostnih kupov.
Kompost naredite po plasteh: najprej naložite grob nasekan material, nato pa sloj vrtne ali kompostne zemlje.
Kompost pokrijte in ga pustite počivati približno leto dni, da dozori.
Pazite na pravilno razmerje rjavih in zelenih snovi (25:1).
Redno zalivajte kompost.
Ostanki hrane živalskega izvora, pekovski izdelki, maščobe, olja in anorganske snovi ne spadajo na kompost.
Gnil kompost je treba na novo postaviti. Plesniv kompost je prevlažen in mu je treba primešati suh material.