Sajenje žive meje kot naravne zaščite pred pogledi
Naj gre za učinkovito zaščito pred pogledi ali všečen oblikovni element na vrtu. V našem prispevku boste izvedeli več o tem, kako pravilno posadite živo mejo.
PREGLED: SAJENJE ŽIVE MEJE
- Po potrebi odstranite travno rušo in plevel, tla razrahljajte
- Raztrosite kompost ali zemljo za rastline
- Z vrvjo označite potek žive meje
- Izkopljite jarek za sajenje, sadike vstavite v pravilni razdalji in na pravilni globini
- Jarek za sajenje napolnite z zemljo, zalijte, nanesite roženo moko in zastirko
- Dolge poganjke skrajšajte za tretjino do polovice
Čas je odvisen od vrste žive meje. Listopadne vrste posadite od sredine oktobra do sredine novembra ali od marca do aprila. Zimzelene vrste in iglavce pa pred brstenjem aprila ali pa konec avgusta, ko ne poganjajo več mladih poganjkov.
Živo mejo lahko sadite čez vse leto. Pri tem se izogibajte času zmrzali ali vročega vremena. Najprimernejša letna časa sta pomlad in jesen.
To je odvisno od optimalnim pogojev za rast. Predvidite dovolj veliko razdaljo, tako da boste lahko živo mejo brez težav obrezovali in negovali. Pri ograjah, ki so postavljene vzdolž meje zemljišča, upoštevajte zakonska določila.
To je odvisno od vrste žive meje. Načeloma lahko pri živih mejah višine do pribl. 100 cm vstavite tri do štiri sadike na tekoči meter, pri višini do 250 cm pa dve do tri.
Globina kopanja je odvisna od velikosti koreninske grude. Načeloma izkopajte za velikost lopate globlje in širše od koreninske grude.
To dosežete tako, da spodbudite razvejanost žive meje. Spomladi razraščene poganjke pri listnatih živih mejah lahko skrajšate za tretjino do polovice. Pri živi meji iz iglavcev s tem korakom raje počakajte do naslednjega leta.
SAJENJE ŽIVE MEJE: PRIPRAVA
Pred sajenjem žive meje natančno predvidite in načrtujte, kje bo potekala. Pri tem upoštevajte tudi višino, ki jo bo dosegla v naslednjih letih. Kot pomoč naj vam služijo te točke:
Upoštevajte zahtevano razdaljo do meje
Če boste živo mejo zasadili za omejitev svojega zemljišča, mislite na potrebno razdaljo do soseda. Pri tem je treba upoštevati uradne odloke in lokalne predpise, ki se med občinami lahko razlikujejo.
Preden se lotite dela, se na občini ali upravni enoti pozanimajte, v kakšni razdalji od meje s sosedom se lahko posadi živa meja in na kaj vse morate biti pri tem pozorni.
Na odločitev pogosto vpliva tudi velikost žive meje in njena širina. Običajno je treba pri živi meji do višine 2 metrov upoštevati razdaljo vsaj 50 cm od sosedove meje. Če želite imeti višjo živo mejo, se včasih omenja celo razdalja 2 metrov. Ali je na meji že zgrajena ograja? Tudi v tem primeru veljajo lokalni predpisi. Če boste posadili živo mejo, tudi tukaj velja neka določena razdalja – seveda od meje, ne od ograje.
Upoštevanje razdalje od drugih rastlin
Če želite posaditi živo mejo kot predelno steno ali obgraditi mesto za posedanje in počitek, potem ti lokalni predpisi niso relevantni. Vseeno priporočamo, da pregledate okolico in se ustrezno odločite ter pri tem upoštevate smiselne razdalje. Tako boste zagotovili, da se rastline medsebojno ne bodo ovirale. Poleg tega boste imeli prostor za optimalno nego žive meje. Pri tem se orientirajte po veljavni razdalji do meje zemljišča pri sajenju žive meje in optimalnih pogojih za rast rastlin v neposredni bližini>. Rastline, ki potrebujejo veliko sonca, naj torej ne bodo v senci na novo posajene žive meje.
Ali ste vedeli?
Razdalja žive meje od meje zemljišča se meri od mesta najbližje izraščenega debla, ki sega iz zemlje. Zato je potem od načina obrezovanja žive meje lahko videti, kot da je razdalja do soseda ali javne ceste manjša.
KDAJ JE NAJPRIMERNEJŠI ČAS ZA SAJENJE ŽIVE MEJE?
Najprimernejši čas za sajenje žive meje je odvisen od vrste sadike. Listopadne vrste sadik z golimi koreninami posadite od sredine oktobra do sredine novembra. Alternativno sta primerna tudi pomladna meseca marec in april.
Zimzelene vrste sadik ali iglavce posadite pred brstenjem aprila ali pa konec avgusta, ko ne poganjajo več mladih poganjkov. Tako bodo imele še dovolj časa, da se bodo pozimi dobro razrasle.
Ali želite sami določiti čas sajenja žive meje? Potem se ponujajo sadike v loncih. Te lahko sadite kadarkoli v letu. Samo ko zmrzuje ali ob zelo vročih dnevih to ni mogoče.
Najboljša letna časa sta pomlad in jesen. Sadike v loncih so primerne tudi za zapolnitev morebitnih lukenj v živi meji. Najprej lahko ostanejo v loncu, pozneje pa jih dosadite v živo mejo.
Najbolje bo, da sajenje opravite ob toplem dnevu brez zmrzali.
Upoštevanje razdalje od drugih rastlin
Če ste dobro premislili in si pripravili ustrezen načrt, potem lahko zavihate rokave in začnete z delom. Pri sajenju boste potrebovali naslednje orodje:
- Vrtna gibka cev s pršilnim nastavkom
- Lopata ali vile pri zbitih tleh
- Samokolnica
- Rokavice
- Rezalnik za živo mejo HSA 45
- Vrtne škarje PG 10
- Sadike
- Rožena moka
- Groba zastirka
- Zemlja za rastline
- Leseni koli
- Merilni trak
- Vrv
Po potrebi odstranite travno rušo. Zrahljajte tla in odstranite plevel. Nanesite pribl. 2 cm debelo plast komposta ali zemlje za rastline. Ta plast se bo pozneje ob izkopu zamešala z izkopano zemljo.
Najprej označite želeni potek žive meje. Pri tem uporabite lesene kole in napeljite vodilno vrv. Z merilnim trakom preverite potek in poskrbite, da položaj ustreza lokalnim predpisom glede razdalje od meje zemljišča ipd. Prav tako preverite ustreznost položaja glede na rastline v bližini.
Z lopato izkopajte ustrezno luknjo oz. jarek. Načeloma izkopajte za velikost lopate globlje in širše od koreninske grude sadik. Pri 50 cm razdalji med sadikami ali več raje kopajte samo sadilne jame in ne jarka. V obeh primerih po izkopu razrahljajte tla.
Zdaj lahko posadite sadike. S sadik odstranite ovojnino. Nato jih na pravilni razdalji in globini porazdelite po sadilnem jarku. Pri živi meji iz bukev pazite, da sadik ne posadite pregloboko. Bukev ne mara niti osipavanja zemlje. Kot pripomoček za pravilno razdaljo med sadikami lahko uporabite predhodno pripravljen kos lesa. Alternativno lahko mesta označite s peskom.
Sadilni jarek nekje do polovice zapolnite z zemljo in nanjo navpično postavite sadike. Pomagajte si z vodilno vrvjo. Vzemite si tudi nekaj časa in si oglejte živo mejo od daleč. Če ste posadili sadike z golimi koreninami, jih zdaj zalijte.
Nasvet strokovnjaka STIHL: preden korenine sadik pokrijete z zemljo, izkopano zemljo zmešajte z roženo moko in kompostom ali zemljo za rastline.
V sadilni jarek dosipajte obogateno zemljo. Rahlo jo potlačite in dosipajte še nekaj zemlje, da nastane hribček. Nato izdatno zalivajte, tako da boste spodbudili dobro rast. Po zalivanju z grabljami v tla zamešajte grobo zastirko in roženo moko, tako da boste optimalno pognojili sadike.
Ob pomladni saditvi listnate žive meje na koncu postopka opravite obrezovanje in skrajšajte poganjke za tretjino do polovico. Uporabite lahko rezalnik za živo mejo. Za fina dela in zelo debele veje uporabite vrtne škarje. S takšnim obrezovanjem pri saditvi boste pri listnatih živih mejah poskrbeli za močno razvejanost, zato bo živa meja bolj gosto rasla. Pri jesenski saditvi ta korak opravite šele pri negi žive meje naslednjo pomlad. Ostanke obrezovanja zgrabljajte na en kup in jih ustrezno odstranite.
Po sajenju žive meje boste z redno nego poskrbeli za dolgo in uspešno rast ter jo zaščitili pred morebitnimi boleznimi.
NAČRTOVANJE SAJENJA ŽIVE MEJE: NARAVNA ZAŠČITA PRED POGLEDI PO VAŠI MERI
Kot naravna alternativa za ograjo in zid se ponuja živa meja, ki jo lahko posadite na poljubnem mestu. Odvisno od vrste žive meje boste z relativno majhno porabo prostora izdelali zaščito pred pogledi po svoji meri. Naj gre za okrasno nizko vrsto ali razbohoteno in zelo visoko zaščito pred pogledi – tukaj lahko prepustite svoji domišljiji prosto pot.
Na tak način lahko individualno okrasite svoj vrt. Tega ne pozabite, ko boste naslednjič načrtovali vrt in ga nanovo zasejali.
Vaša oprema za nego žive meje
Katero živo mejo naj posadim na katero mesto?
Pri izbiri vrste žive meje upoštevajte pogoje posameznih lokacij. Vsaka vrsta namreč ne uspeva povsod enako dobro.
Tisa ali rododendron dobro uspeva tudi v senci. Načeloma pa velja, da za gosto rast živa meja potrebuje sončno lego.
Za povsem sončno lego so primerne številne vrste živih mej. Odvisno od želene višine lahko posadite ciprese ali tuje.
Kot okrasna obroba za vrt so primerne žive meje iz pušpana. Ob pravilni negi se bo pušpan močno zgostil.
Pušpan se običajno uporablja kot obroba za vrt.
Načrtovanje širine in višine živih mej
Zadnji korak pri načrtovanju predstavlja širina žive meje in njena višina. Od tega je namreč odvisno, koliko sadik morate posaditi na tekoči meter. Odvisno od vrste sadik je to lahko dve do tri, tri do štiri ali celo štiri do pet sadik na tekoči meter.
Za žive meje do višine 100 cm uporabite tri do štiri, do višine 250 cm pa dve do tri.
Nasvet strokovnjaka STIHL: na prvem metru potrebujete eno sadiko več. Na primer pri štirih potrebnih sadikah na tekoči meter potrebujete za prvi meter pet sadik, za vse nadaljnje metre pa samo še štiri. To ustreza razdalji med rastlinami, ki znaša 25 cm.