Priprava zelenjavne grede: navodila in nasveti
Domača zelenjava na lastnem vrtu: o tem sanjajo številni lastniki vrta. V tem članku vam bomo pokazali, kako sami pripravite in zasadite zelenjavno gredo.
PREGLED: PRIPRAVA ZELENJAVNE GREDE
- Pri pripravi zelenjavne grede izberite sončno lego, po možnosti zaščiteno pred vetrom.
- Praktične mere grede znašajo 1,2 metra v širino in 4 metre v dolžino. Tako boste na njej lažje delali.
- Zelenjavno gredo lahko postavite nekje na trati, ki je ne boste več uporabljali, ali na kakšni drugi neizkoriščeni površini.
- Odvisno od strukture in kakovosti tal izboljšajte tla s kompostom in z roženo moko.
- Pri izbiri zelenjave pazite, da boste dali skupaj takšne vrste, ki skupaj dobro uspevajo.
Zelenjavno gredo lahko zasadite jeseni ali spomladi. Pri tem je pomembno, da vreme ni prevroče in da ne prihaja do zmrzali. Najboljši čas je sicer pomlad, saj bi se lahko greda po jesenskem sajenju zaradi toplih zim v zadnjih letih zarasla.
To je težko reči. Za optimalno delo priporočamo širino do največ 1,2 metra, dolžino pa do največ štiri metre. Če imate več prostora, naredite več posamičnih gred.
Večini zelenjave ustreza razrahljana in s hranili bogata zemlja brez kamnov in plevela. Odvisno od kakovosti tal je treba dodati kompost ali naravno gnojilo. Z analizo tal boste ugotovili, kakšne so potrebe vaših tal.
To vam bomo pokazali v naslednjih korakih. Najprej določite lokacijo grede in označite robove. Nato razrahljajte zemljo in odstranite kamenje ter korenine plevela. Po potrebi zemljo obogatite s humusom. Zdaj lahko raztrosite semena ali zasadite sadike.
Najboljši čas za gnojenje zelenjavne grede je jesen. Pri tem ne uporabite klasičnega gnojila, temveč v idealnem primeru zeleno gnojilo. To so rastline, ki jih posadite, z njimi pa potem tla pognojite. Jeseni posadite vrste detelje ali lupine, ki jih čez zimo pustite na gredi. Spomladi jih porežete in vkopljite v zemljo. Nato gredo spet zasadite.
Na zelenjavni gredi lahko uporabite zeleno gnojenje. Pri tem uporabite določene rastline, npr. deteljo ali lupine, ki bodo v tla vrnile pomembne hranilne snovi za uspešno poznejšo rast zelenjave. Najbolje bo, če te rastline posadite jeseni in jih pustite na gredi do naslednje pomladi. Tovrstno gnojenje je primerno tudi, če boste gredi privoščili daljši počitek.
NAČRTOVANJE IN PRIPRAVA ZELENJAVNE GREDE: KORAK ZA KORAKOM
Ali že imate ideje in predstave o svoji novi zelenjavni gredi? Tukaj vam bomo pokazali, kako neizkoriščen del zemljišča ali trate spremenite v zelenjavno gredo.
- Merilni trak
- Kladivo
- Leseni koli (po potrebi)
- Vrv
- Ravna vrtna lopata
- Grablje
- Majhne grabljice
- Vile
- Vlečna motika
- Pisalo in papir
Poiščite čim bolj sončno lego, po možnosti zaščiteno pred vetrom. Z vrvico označite robove nastajajoče grede ali pa po robu posipajte apno. V večini primerov je najboljša pravokotna oblika. Če boste izbrali širino 1,2 metra, boste brez težav dosegli vse rastline na gredi. Dolžina posamezne grede naj ne preseže štiri metre. Imate na voljo več prostora? Potem izdelajte več zelenjavnih gred.
Pri tem poskrbite, da pustite vmes dovolj široke poti. Širina 80 cm zadošča za uporabo samokolnice.
Površina grede je označena, zdaj z vlečno motiko odstranite plevel in druge rastline. Če želite gredo narediti na trati, izkopljite travno rušo in z vilami razrahljajte tla.
Če so tla močno zaraščena in zbita od hoje, jih bo treba prekopati. Pri tem si lahko pomagate s kombisistemom STIHL z okopalnikom. Predvsem ilovnata tla temeljito prekopljite, tako da bo voda lažje prodrla v zemljo in jo s tem obogatila s kisikom.
Upoštevajte, da se pri tem spremeni struktura tal in se talni mikroorganizmi na novo razporedijo. Zato je prekopavanje smiselno samo pri zbitih in močno ilovnatih tleh. Tako boste dobili razrahljano zemljo, ki bo sposobna sprejeti hranilne snovi. Pomembno je tudi, da odstranite kamne, saj omejujejo rast rastlin in podzemne zelenjave.
Obrobo lahko naredite iz desk, lesene palisade ali kamnov. Ta bo zadržala zemljo v gredi in hkrati ščitila pred škodljivci. Pazite, da greda ni postavljena previsoko nad tlemi, ker bi se sicer lahko izsušila.
Pri pripravi tal za zelenjavno gredo že takoj dodajte kompost ali naravno gnojilo. Primerna je tudi rožena moka. Vrsta izboljšanja tal je odvisna predvsem od kakovosti in stanja vaših tal. Dobro pripravljena tla bodo pozneje poskrbela za bogat pridelek.
Na koncu površino poravnajte z grabljami.
Zelenjavna greda je pripravljena za zasaditev. Priporočamo, da si najprej na papir narišete načrt zasaditve. Tako boste pozneje lažje zasadili izbrane rastline.
Pri tem upoštevajte, katere rastline dobro uspevajo skupaj. Dobri sosedi se medsebojno ščitijo pred škodljivci in si ne odvzemajo hranilnih snovi. V spodnji tabeli za zasaditev zelenjavne grede smo zbrali rastline, ki dobro uspevajo skupaj.
Poleg tega je pomembna ustrezna razdalja med rastlinami. Podatke o tem najdete na etiketi embalaže, v kateri so semena.
Na gredi označite vrste glede na potrebne razdalje med rastlinami in v skladu z načrtom zasaditve. Pomagajte si z vrvjo, ki jo napnite čez gredo. Z grabljami naredite brazde, v katere boste pozneje odložili semena ali posadili sadike. V specializiranih trgovinah boste našli posebna orodja, s katerimi lahko delate simetrične vrste z želeno razdaljo med posamezno vrsto.
Pri zasaditvi grede imate dve možnosti: semena in sadike. Obe imata svoje prednosti in pomanjkljivosti. Semena so cenovno bolj ugodna, sadike pa so običajno bolj odporne in hitreje zagotovijo pridelek. Če boste izbrali bolj redke in neobičajne vrste rastlin, potem jih boste verjetno dobili samo kot semena.
Nasvet strokovnjaka STIHL
Če želite doseči samozadostno vrtnarjenje, načrtujte nekje 40 m2 površine za vsako osebo iz gospodinjstva. Pri takšni površini verjetno ne bo treba dokupovati zelenjave ali zelišč.
Koristni pomočniki za vašo zelenjavno gredo
PRIPRAVA ZELENJAVNE GREDE: IDEJE ZA ZELENJAVO
Vsaka vrsta zelenjave ima svoje zahteve. Tukaj smo za vas zbrali nasvete in ideje za oblikovanje zelenjavne grede in obilen pridelek.
Posaditev zelenjave: čas zasaditve in pobiranja pridelka
To je odvisno od vaših želja. Zgodnje sorte krompirja lahko spomladi posadite že od aprila naprej. Tudi blitva ali korenček se lahko sadi od aprila do junija. Nekoliko pozneje prideta na vrsto paprika in rdeča pesa. Pozno poleti lahko posadite tudi še redkvice in motovilec.
| Vrsta | Razdalja med vrstami v cm | Razdalja med rastlinami v cm | Čas sejanja semen ali zasaditve sadik | Čas pobiranja |
|---|---|---|---|---|
| Cvetača | 40 | 40–50 | od aprila do avgusta | od avgusta do septembra |
| Brokoli | 40 | 50 | sejanje aprila, sajenje sadik od aprila do maja | od junija do oktobra |
| Nizki fižol | 60 | od 5 do 10 | sejanje od maja do julija | od julija do oktobra |
| Zgodnje sorte krompirja | 60 | 40 | sajenje semenskega krompirja od aprila | od junija do avgusta |
| Glavnata solata | 30 | od 25 do 30 | sejanje od marca do julija, sajenje sadik od aprila do avgusta | od maja do oktobra |
| Berivka | 30 | od 15 do 20 | sejanje od aprila do avgusta | od junija do oktobra |
| Blitva | 20 | 30 | sejanje od marca do junija, sajenje sadik od aprila do junija | od junija do avgusta |
| Korenje | 20 | od 3 do 6 | sejanje od konca marca do julija | od maja do oktobra |
| Por | 30 | 15 | april | od avgusta do decembra |
| Redkvica | 20 | od 10 do 15 | sejanje od marca do avgusta | od aprila do oktobra |
| Rdeče zelje | 50 | 50 | sejanje aprila, sajenje sadik maja | od julija do oktobra |
| Paradižnik | 60 | 50 | sejanje v notranjosti od februarja, sajenje sadik od maja do junija | od julija do oktobra |
| Čebula | 25 | 10 | vkopavanje od konca marca ali aprila | od avgusta do septembra |
Načeloma se zelenjava, ki privablja iste škodljivce in ki si medsebojno jemlje hranilne snovi, ne razume najbolje. Tako skupno bivanje na vrtu recimo ne ustreza krompirju, paradižniku in korenčku. Če že, pa naj bo med njimi vsaj zadostna razdalja. Tudi paprika, krompir in grah ne uspevajo dobro skupaj. Enako velja za čebulo in koper.
Načeloma se razumejo rastline iz različnih družin. Medsebojno se ščitijo pred škodljivci in si ne odvzemajo hranilnih snovi. Skupaj dobro uspevajo npr. korenček in čebula, mlada čebula ali grah. Krompir dobro uspeva v družbi zelja ali špinače. Pa tudi rdeča pesa in zelje se dobro razumeta.
| Rastlina | Nasveti | Dobro uspeva skupaj z naslednjimi rastlinami | Ne uspeva dobro skupaj z naslednjimi rastlinami |
|---|---|---|---|
| Brokoli | Potrebuje redno in izdatno zalivanje. | fižol, grah, krompir, solata, zelena, paradižnik | česen, čebula, jagode |
| Krompir | Zgodnja sorta krompirja hitro obrodi sadove. | zelje, koleraba, špinača | paradižnik, buča, zelena |
| Blitva | Pobirajte samo zunanje liste. | redkvica, korenček, zelje | špinača, rdeča pesa |
| Korenje | Pridelek v 8 tednih. | čebula, mlada čebula, redkvica, grah | rdeča pesa, zgodnji krompir |
| Paprika | Najprej posadite v notranjosti, nato presadite ven na sončno mesto. | peteršilj, zelena, bazilika, por | kumare, krompir, grah |
| Rdeča pesa | Pobiranje od septembra. | čebula, motovilec, zelje | špinača |
| Paradižnik | Se v rastlinjaku običajno počuti bolje kot na gredi. | grah | krompir |
| Bučke | Potrebujejo veliko vode in toplote. | solata, korenje, rdeča pesa, redkvica, zelena, čebula | paradižnik, kumara, krompir, redkev |
| Čebula | Poberite šele, ko je listje rumeno in posušeno. | koper, solata, korenček, rdeča pesa, jagode | grah, zelje |
DODATNI NASVETI ZA ZELENJAVNO GREDO
V nadaljevanju boste našli splošne nasvete za zelenjavno gredo. Tako bo greda bogato obrodila.
Zeleni nasvet
Na zelenjavnem vrtu je treba vedno upoštevati pravila kolobarjenja in združljivost rastlin, po možnosti s pomočjo ustreznih tabel. Na isto mesto vsako leto posadite druge rastline. Poleg tega rastline iz iste družine ne smejo rasti ena ob drugi, da se škodljivci ali bolezni ne bi prenašali.
Zaporedje rastlin – v isti sezoni:
V isto gredo ne sadite najprej ene vrste rastlin in zatem druge vrste iz iste družine. Enako velja za rastline, ki jih boste uporabili kot zeleno gnojilo.
Kolobarjenje – v različnih letih in ob večjem številu gred:
Rastlinam z veliko, srednjo in majhno potrebo po hranilih ter rastlinam, ki se uporabljajo kot zeleno gnojilo, vsako leto zamenjajte lokacijo. Na mestu, kjer je bila rastlina z veliko potrebo po hranilih, npr. krompir, eno leto ne posadite ničesar. Krompir in ostale podobne rastline posadite na mesto, kjer so prej rasle rastline s srednjo potrebo po hranilih (korenček, solata). Redkvice in ostale rastline z majhno potrebo po hranilih posadite na gredo, kjer so prej rasle rastline za zeleno gnojilo.
Rastline za zeleno gnojilo
Če želite, da bo greda vsako leto bogato obrodila, ji občasno privoščite počitek. Rastline, posajene kot zeleno gnojilo, bodo v zemljo vrnile izgubljene hranilne snovi. Najprimernejše so vrste detelje ali lupine. Sejete jih jeseni, rastline pa čez zimo pustite na gredi. Naslednjo pomlad jih porežete in vkopate v tla. Tako boste zagotovili bogat pridelek. Če bo greda nekaj časa neposejana, potem je tudi zasaditev rastlin za zeleno gnojilo dobra začasna rešitev.
Naš nasvet za čebulo
Suhe čebule lahko zaradi vlage v tleh nabreknejo in s tem izstopijo iz zemlje. Lahko se zgodi, da se naslednji dan vrnejo na površje. Da bi se temu izognili, je najbolje čebulo čez noč namočiti v mlačno vodo. Potem se to ne bo več dogajalo. Čebulčke potisnite v zemljo samo tako globoko, da bo še dobro viden vrh s kalčnim nastavkom. Nato čez njih potrosite nekaj zemlje, da vam jih kosi ne bodo izruvali.
Zimska zelenjava
Posadite lahko tudi zimsko zelenjavo, ki jo boste lahko pobirali še pozimi. Sem sodijo ohrovt, zelje ali motovilec.
Nega in zalivanje
Kdor gredo redno rahlja, mora manj zalivati. Grabljanje namreč vpliva na strukturo tal, tako da prihaja do manj izhlapevanja vode. Tukaj velja: raje redkeje in bolj izdatno, kot pogosteje in z manjšo količino. Najprimernejša je deževnica. Priporočamo, da gredo vsaka tri leta pustite eno sezono počivati, da se lahko regenerira. Če jo boste namreč stalno obremenjevali z rastlinami, se lahko zgodi, da se bo kakovost tal trajno poslabšala.