Kako pravilno posadimo drevo
Vir, sence, zatočišče za živali in zelena pljuča našega planeta: tako pravilno sadite drevesa.
PREGLED: SAJENJE DREVESA
- V teh navodilih boste spoznali, kako tla in drevo pripravite na sajenje.
- Drevesa proizvajajo kisik in iz zraka čistijo škodljive snovi. Predstavljajo pomemben življenjski prostor in vir hranilnih snovi za številna živa bitja. Prav tako ščitijo tla pred izsušitvijo.
- V drevesnicah prodajajo tri vrste dreves: v loncih, balirane in z golimi koreninami.
- V osnovi se pri izbiri lokacije sajenja upoštevajo kakovost tal, višina drevesa in premer krošnje. Upoštevati je treba tudi potrebno razdaljo od meje zemljišča.
- Po sajenju je pomembno, da drevo izdatno zalivate in gnojite z mulčem.
Na vrtu lahko posadite tiste vrste, ki ustrezajo kakovosti tal in velikosti vašega vrta. Za apnena tla so primerni budleje in nagnoji. Na suhem mestu bosta dobro uspevala povešava breza in ostrolistni javor. Pri ilovnatih tleh pa posadite okrasno jablano ali lipovec. Na velik vrt pašejo češnja, kostanj ali bukev. Na manjši pa kroglasta robinija, stebrasta japonska češnja ipd.
Na primernem mestu izkopajte luknjo, vanjo vstavite sadiko in luknjo zapolnite z zemljo. Pri na novo posejanem drevesu uporabite ogrodje, ki mu bo nudilo oporo. Nato izdatno zalijte in gnojite.
Luknja za drevo mora biti dvakrat širša od premera korenin in nekoliko globlja od korenin. Tako bo imelo drevo dovolj prostora, da bo zagotovilo močno rast korenin.
Drevesa lahko sadite spomladi ali jeseni. Takrat so temperature primerne za sajenje. Priporočamo jesen, od konca septembra do začetka oktobra. Takrat so listopadne vrste že odvrgle svoje listje, zato rastline ne izgubljajo več toliko vode, ki bi sicer izhlapela skozi njih.
ZAKAJ JE POMEMBNO SAJENJE DREVES?
Poleg okrasne funkcije imajo drevesa pomembno vlogo v našem ekosistemu.
Drevesa proizvajajo kisik, čistijo škodljive snovi v zraku in porabljajo ogljikov dioksid, ki je v večjih količinah škodljiv za okolje. Tako so drevesa ključnega pomena za vsa živa bitja na planetu in pomagajo preprečevati globalno segrevanje.
Drevesa nudijo dom za živali in ptice. Nudijo hrano, prostor za gnezdenje in zaščito. Listje in plodovi, npr. jagode ali oreški, predstavljajo vir hrane za divje živali in človeka. Čebele, čmrlji in druge žuželke se prehranjujejo s pelodom in nektarjem cvetočih dreves.
Drevesa nudijo dobro senco, v katero se lahko zatečejo ljudje in živali.
SAJENJE DREVESA: PRIPRAVA
Preden začnete s sajenjem, razmislite o želeni vrsti in bodočem mestu sajenja. Pa tudi na čas sajenja je treba biti pozoren.
Izbira drevesa za sajenje
V osnovi nudijo drevesnice tri vrste dreves:
- Sadike v loncih: to so drevesa, ki so sajena in vzgojena v velikih loncih. Na voljo so čez vse leto, tudi ko cvetijo. Pri nakupu bodite pozorni na kakovost in zdravje ter na dobro razraščene korenine. Nekatera drevesa se v takšne lonce posadijo šele tik pred prodajo, zato nimajo tako dobro razvitih korenin.
- Sadike z balirano koreninsko grudo: to so drevesa, ki se vzgajajo na prostem in nato izkopajo skupaj s koreninsko grudo. Pri tem ostanejo korenine relativno nepoškodovane. Nato se ovijejo v juto, filc ali podobno, ki zadrži zemljo na koreninah. Pri uporabi jute se lahko drevo posadi kar z njo. V doglednem času bo ta v zemlji razpadla. Večje sorte, zimzelene rastline in iglavci so pogosto na voljo z balirano koreninsko grudo. Prodajajo se od oktobra do marca.
- Sadike z golimi koreninami: ta drevesa se izkopljejo iz zemlje in z golimi koreninami tj. brez zemeljske grude dostavijo kupcu. Sadike z golimi koreninami so na voljo samo spomladi in jeseni, pri čemer tiste, ki so na voljo spomladi, prihajajo iz hladilnic. Zato so na voljo samo brez listja. Iglavci in zimzelene vrste v tej obliki niso na voljo.
Za to je dejansko primerno vsako drevo, saj vse vrste proizvajajo kisik in filtrirajo ogljikov dioksid iz zraka. Najbolje bo, če posadite domače vrste, ki bodo tukaj dobro uspevale in ne bodo povzročile večje porabe naravnih virov.
Stroški so odvisni od različnih dejavnikov. Od cene za drevo, cene za delo in naknadno nego drevja, včasih tudi cene izboljšanja tal, če omenimo samo nekatere.
Najboljši čas za sajenje dreves
Načeloma lahko drevo sadite spomladi ali jeseni. Za razliko od poletja v tem času več dežuje, zato prejme drevo dovolj vlage in posledično bolje uspeva. Pa tudi temperature so ravno pravšnje. Idealni čas za sajenje dreves je zgodnja jesen, nekje od konca septembra do začetka oktobra. Listopadne vrste so že odvrgle svoje listje, zato ne prihaja do izparevanja vode. Posledično imajo dovolj moči in časa, da se še pred zimo dobro ukoreninijo.
Primerno mesto za sajenje dreves
Da bi posajeno drevo dobro uspevalo in se uspešno razvijalo, je treba zagotoviti primerne pogoje tal. Preden izberete rastlino, preverite tla na svojem vrtu in poiščite takšno rastlino, ki ji takšni pogoji ustrezajo. Za razliko od majhnih trajnic tla pod drevesom naknadno ni mogoče tako preprosto izboljšati, da ne omenjamo zahtevnosti presaditve drevesa.
| Vrsta tal | Vrste drevja |
|---|---|
|
Suha tla |
|
|
Apnena tla |
|
|
Ilovnata tla |
|
Pri izbiri lokacije sajenja je treba upoštevati tudi višino odraslega drevesa in premer krošnje. Te podatke najdete na opisu sadike ali v vrtnem centru. Tako boste lahko predvideli, kakšno senco bo delalo odraslo drevo in kakšno razdaljo je treba izbrati od hiše, drugih rastlin ali meje zemljišča. Najboljši položaj za manjše vrste najdete s pomočjo veje ali deske: vzemite vejo, ki je tako dolga, kot znaša maks. višina drevesa. Postavite jo pokonci. Tako si boste lahko v živo predstavljali, kako bo videti odraslo drevo.
Mimogrede: zaradi rednega obrezovanja drevo ne bo ostalo majhno, temveč samo lepo oblikovano. Zato na manjših vrtovih posadite manjše vrste, kot so kroglasta robinija, stebrasta japonska češnja ipd. Poleg tega morate pred sajenjem odstraniti plevel.
Drevo na meji zemljišča
Minimalno razdaljo od meje zemljišča ureja ustrezen predpis. Načeloma velja: višje in širše, kot je drevo, večja mora biti razdalja do soseda. Zato bo najbolje, če se pred sajenjem drevesa o tem dobro pozanimate.
Če imate lastno zemljišče, lahko nanj posadite drevo. Pri tem morate upoštevati lokalne predpise in mejo zemljišča. Na cestah, poljih, v gozdovih in na drugih javnih površinah pa sajenje drevja ni dovoljeno.
- Drevo
- Rožena moka
- Groba zastirka (ne sveže zastirke iz lubja)
- Oporni kol
- Deske
- Vrv iz kokosovih vlaken ali podobno
- Zemlja za rastline
- Folija (kot podlaga za izkop pri sajenju drevesa)
- Žaga (npr. STIHL GTA 26)
- Gumijasto kladivo
- Nastavek za nabijanje kolov
- Lopata ali vile pri zbitih tleh
- Nož pri sadikah v loncih
- Vrtna gibka cev s pršilnim nastavkom
- Samokolnica
- Rokavice
Delo z zmogljivimi napravami razveseljuje in omogoča, da pri tem prerastete samega sebe. Pri tem je dobro, če se lahko zanesete na učinkovita in varna zaščitna oblačila. Pri delu z napravami STIHL vedno nosite osebno zaščitno opremo. Več podrobnosti preberite v navodilih za uporabo kupljenega izdelka. Pred prvo uporabo naprave se dobro seznanite z njenim delovanjem, poleg tega se pred vsakim delom prepričajte, da je naprava v brezhibnem stanju. Specializirani trgovec STIHL bo napravo za vas pripravil na prvo uporabo in vam svetoval glede zaščitnih oblačil, krojev in konfekcijskih številk, pri tem pa boste oblačila lahko v miru pomerili. Zapomnite si, da osebna zaščitna oprema ne more nadomestiti varne delovne tehnike.
Najprej je treba sadiko namočiti. Sadiko potopite v vedro z vodo za tako dolgo, da ne bo več videti mehurčkov, ki se dvigajo proti gladini. Pri prevelikih sadikah, ki jih ne morete potopiti v vedro, koreninsko grudo polijte z vodo in drevo po sajenju izdatno zalijte.
Odmerite velikost sadilne jame in odstranite plevel. Luknja za drevo mora biti dvakrat širša od premera korenin in nekoliko globlja od koreninske grude. Tako bo imelo drevo dovolj prostora, da bo zagotovilo močno rast korenin. Velikost in globino jame lahko preverite z leseno desko. Pri tem desko z enoročno akumulatorsko žago (npr. STIHL GTA 26) predhodno odžagajte na želeno dolžino.
Če drevo sadite na trato, morate najprej odstraniti travno rušo. To odstranite v razdalji 30 do 50 cm okoli debla (odvisno od višine drevesa v času sajenja). Da bi trato okoli izkopa zaščitili, položite okoli sadilne jame folijo ali ponjavo.
Izkopajte jamo in zemljo odložite na folijo. Robove in tla sadilne jame z vilami ali lopato nekoliko razrahljajte. Izkopano zemljo zmešajte z zemljo za rastline ali s kompostom. To je pomembno predvsem pri peščenih ali preveč ilovnatih tleh. V mešanico ne dajte preveč zemlje za rastline. Ta mešanica bo drevesu pomagala pri rasti v začetnem obdobju.
Pri sadikah, ki so bile v loncih, z nožem porežite po robu koreninske grude pribl. 0,5 cm v globino. To bo spodbudilo rast novih korenin in zagotovilo boljšo ukoreninjenost v tla. V nasprotnem primeru bodo korenine ohranile rastno obliko iz lonca in ne bodo stabilno rasle.
Drevo postavite v sadilno jamo, ga sredinsko poravnajte in z desko določite ustrezno globino. Pri tem desko položite na sadilno jamo, ki predstavlja bodočo višino tal. Koreninska gruda je lahko največ 1 cm nižje. Mesto cepljenja, ki ima prepoznavno odebelitev, pa naj bo pri sadnem drevju pribl. 10 cm nad višino tal. Po potrebi dosipajte ali odvzemite zemljo.
Zdaj vstavite oporni kol. Njegov položaj določite glede na deblo drevesa: ta je tik ob koreninski grudi na strani pihanja vetra. Zatem vzemite drevo iz sadilne jame in oporni kol na označenem mestu zabijte v tla s pomočjo nastavka za nabijanje kolov.
Globina se prilagodi glede na višino nastavka drevesne krošnje. Kol se konča nekje 10 cm pod glavnimi vejami. Na tem mestu se tudi priveže. Predolgi koli lahko v močnem vetru poškodujejo drevesno skorjo na vejah, prekratki koli drevesu ne nudijo dovolj opore. Če ste v dvomih, kupite nekoliko daljši kol in ga globlje zabite v tla. Če to ni mogoče, del kola odžagajte.
Zdaj postavite drevo na sredino sadilne jame poleg kola in ga poravnajte. Pri sadnem drevju bodite pozorni na mesto cepljenja: to ima prepoznavno odebelitev, ostati pa mora nad zemljo.
Če je koreninska gruda ovita z naravnimi materiali, lahko ti ostanejo v zemlji. S časom se bodo samodejno razgradili. Materiale in lonce iz plastike je treba odstraniti.
Nato v sadilno jamo nasujte preostanek zemlje za rastline. Med tem drevo občasno potresite, tako da se mešanica dobro porazdeli med koreninami. Pri preveč suhih tleh sadilno jamo najprej do 3/4 zapolnite z zemljo, ki jo izdatno namočite. Zatem jo narahlo potlačite.
Pozor: premočno potlačena zemlja bo preprečila prehod zraka, tako da korenine ne bodo mogle dihati.
Posajeno drevo je treba privezati na oporo. Uporabite vrv iz kokosovih vlaken in med deblom in kolom naredite več zank v obliki številke osem (nekje 5 do 10 cm pod koncem kola). Na strani debla ne zategnite preveč in privežite nekoliko višje kot na kolu. S časom se bo drevo nekoliko pogreznilo v tla in vrv bo ponovno vodoravna. Vrv ostane nekje 2 do 3 leta na drevesu in čez čas samodejno razpade.
Okoli sadilne jame naredite zalivalni rob. V notranjosti izdatno zalijte. Ko se v tla vsrka vsa voda, predel okoli drevesa prekrijte s plastjo rožene moke in nato z zastirko. Tako bodo tla okoli drevesa zaščitena pred prekomernim izhlapevanjem vode, zato bodo dlje časa ostala vlažna. Naslednjo pomlad površino pognojite z mulčem.
Predvsem v prvih 5 do 6 letih po sajenju mora biti predel okoli drevesa neporaščen in pognojen z mulčem. Ta predel naj bo malo večji od krošnje, polmer naj torej znaša nekje 50 do 60 centimetrov. Pozneje lahko trava raste tudi vse do debla.
Posebnosti pri sajenju baliranih sadik in sadik z golimi koreninami
- Za sajenje sadik z balirano koreninsko grudo odvijte prevleko in jo po možnosti odstranite. Če je koreninska gruda ovita z naravnimi materiali, lahko ti ostanejo v zemlji. S časom se bodo samodejno razgradili. Na deblu ne smejo ostati nobene vrvi ali žice. Materiale iz plastike v vsakem primeru odstranite. Po sajenju naj osnova debla sega nad raven zemlje, nekje 1 cm.
- Sadike z golimi koreninami pred sajenjem za nekaj ur potopite v vedro z vodo, da se korenine napijejo vode. Prelomljene ali odmrle korenine pred sajenjem odrežite z vrtnimi škarjami. Ne pozabite: sadiko mora biti mogoče položiti v sadilno jamo tako, da se korenine ne zvijajo in da se ne dotikajo trdnih vrtnih tal.
VEZANJE DREVESA: KATERA OPORA JE PRIMERNA ZA KATERO DREVO?
Vrsto opore izberite glede na želeno obliko in višino drevesa.
En navpični oporni kol na strani pihanja vetra
Za katere vrste? Za sadike z golo korenino, manjše drevnine z visokim steblom in drevesa z manjšo koreninsko grudo v loncu (npr. sadno drevje).
Kako? Najprej na strani, iz katere običajno piha veter, v tla zabijte oporni kol. Šele zatem posadite sadiko. Kol je lahko blizu debla.
En poševni oporni kol
Za katere vrste? Za drevesa z nizkim nastavkom krošnje (listnato drevje ali večstebelna drevesa), drevesa z več vrhovi in iglavci.
Kako? Oporni kol zabijte na strani proti vetru in v zadostni razdalji od koreninske grude. Oporni kol rahlo zabijte v tla pod kotom 45°. Nato sadiko nekoliko odmaknite in kol do konca zabijte v tla. Po potrebi kol skrajšajte, tako da bo največ za debelino dlani segal čez deblo.
Ogrodje (trije oporni koli, povezani s prečniki)
Za katere vrste? Višja drevesa, sadike z balirano koreninsko grudo. Pri tem načinu oporni koli ne segajo v bližino debel in tako ne poškodujejo koreninske grude.
Kako? Najprej posadite drevo, nato na zadostni razdalji vstavite tri oporne kole v obliki trikotnika. Kole povežite s prečniki in ogrodje privežite na deblo.
